Bojan [optrajanov
Yüklə 4,97 Kb. Pdf görüntüsü
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- 2. Prezasiten rastvor
- 3. Silikatna gradina
2. Prezasiten rastvor Zemi 30 grama natrium acetat, dodaj 10 mL voda i vo ~a{a od 200 mL zagrevaj, pri postojano me{awe so stakleno stap~e, sè dodeka cvrstata supstanca celosno da se rastvori. Ostavi ja ~a{ata da miruva na rabotnata masa i da se izladi. Prenesi del od rastvorot vo erlenmaer. Na povi{enata temperatura rastvorot e zasiten, no na sobna tempe- ratura toj e prezasiten. Prezasitenite rastvori se nestabilni kako {to e zboruvano vo osnovniot tekst na str. 187–188. Sl. L42. “Ma|epstvo” so natrium acetat Vo prezasiteniot rastvor ostanat vo ~a{ata, dodaj kristal~e od natrium acetat. Rezultatot e poka`an na sl. 6.49. So prezasiteniot rastvor {to se nao|a vo erlenmaerot mo`e, duri, da se izvede i “ma|epstvo” – da se dodava bister rastvor vo “prazno” saatno staklo, a vo nego da raste cela figura (sl. L42). Se razbira, nema nikakvo vistinsko ma|epstvo – vo saatnoto staklo prethodno se staveni nekolku kristal~iwa od natrium acetat. Na YouTube ima celo “klip~e” za ova. Adresata e http://www.youtube.com/watch?v=uy6eKm8IRdI (bez to~ka na krajot!) i ottamu e prezemena sl. L42. Ima, verojatno, i drugi sli~ni “klip~iwa”. xlii L 3.3. RASTVORLIVOST NA SUPSTANCITE Rastvorlivost na supstancite 1. Nezasiteni i zasiteni vodni rastvori Podgotvi stalka so epruveti i vo ~etiri od niv dodaj destilirana (ili demineralizirana) voda do okolu polovina od visinata na epruvetata. Oddelno podgotvi ~etiri supstanci, na primer, aluminium oksid, kalcium hlorid, bakar(II) sulfat pentahidrat, natrium hidrogenkarbonat. Dokolku supstancite se vo vid na pogolemi kristali, isitni gi vo porcelansko avan~e, pritiskaj}i so tol~nikot (ne ~ukaj so nego!). Se razbira, po sekoja obrabotka na edna supstanca, avan~eto treba dobro da se izmie i da se isu{i. Edna po edna, vo epruveta so la`i~ka stavaj po malku od podgotvenite supstanci. Me{aj so stakleno stap~e i nabquduvaj {to se slu~uva. Ako te~nosta e bistra, dodaj u{te malku supstanca i postapkata povtoruvaj ja sè dodeka te~nosta vo epruvetata e bistra (znak deka dodadenata supstanca se rastvorila). Rastvorot {to dotoga{ se obrazuval e nezasiten – vo nego mo`e da se zgolemuva sodr`inata na rastvorenata supstanca. Koga so poslednata mala porcija na dodadena supstanca vo rastvorot ostanuva cvrsta supstanca, }e zaklu~i{ deka rastvorot stanal zasiten – se rastvorilo onolku kolku {to (pri dadenite uslovi) bilo mo`no. Zboruvaj}i poinaku, se dostignala granicata (ili – pragot) na rastvorlivost na taa supstanca vo toj rastvoruva~ (pri dadenite uslovi). Zborovite dadeni pogore vo zagradi se va`ni – vo mnogu slu~ai (ne sekoga{!) na povisoka temperatura e mo`no pove}e supstanca da se rastvori, t.e. zasiteniot rastvor da stane nezasiten. Se razbira, i na povisoka temperatura }e se postigne pragot na rastvorlivost. Utvrdi dali mo`e da se dobie zasiten rastvor od sekoja od nabroenite supstanci i dali, pri zagrevawe, od zasiten rastvor mo`e da se dobie nezasiten. Koga raboti{ so bakar(II) sulfat dihidrat i koga, so zagrevawe, si ja nadminal granicata na rastvorlivost na sobna temperatura, ostavi ja epruvetata i ~ekaj rastvorot vo nea da se izladi. Zabele`uva{ li ne{to? A ako sli~no postapi{ so drugite rastvori? xliii 2. Prezasiten rastvor Zemi 30 grama natrium acetat, dodaj 10 mL voda i vo ~a{a od 200 mL zagrevaj, pri postojano me{awe so stakleno stap~e, sè dodeka cvrstata supstanca celosno da se rastvori. Ostavi ja ~a{ata da miruva na rabotnata masa i da se izladi. Prenesi del od rastvorot vo erlenmaer. Na povi{enata temperatura rastvorot e zasiten, no na sobna tempe- ratura toj e prezasiten. Prezasitenite rastvori se nestabilni kako {to e zboruvano vo osnovniot tekst na str. 187–188. Sl. L42. “Ma|epstvo” so natrium acetat Vo prezasiteniot rastvor ostanat vo ~a{ata, dodaj kristal~e od natrium acetat. Rezultatot e poka`an na sl. 6.49. So prezasiteniot rastvor {to se nao|a vo erlenmaerot mo`e, duri, da se izvede i “ma|epstvo” – da se dodava bister rastvor vo “prazno” saatno staklo, a vo nego da raste cela figura (sl. L42). Se razbira, nema nikakvo vistinsko ma|epstvo – vo saatnoto staklo prethodno se staveni nekolku kristal~iwa od natrium acetat. Na YouTube ima celo “klip~e” za ova. Adresata e http://www.youtube.com/watch?v=uy6eKm8IRdI (bez to~ka na krajot!) i ottamu e prezemena sl. L42. Ima, verojatno, i drugi sli~ni “klip~iwa”. 3. Silikatna gradina Prigotvi razreden rastvor od “vodno staklo” (pribli`- nata formula mu e Na 2 SiO 3 ). Prepora~anoto razreduvawe e 1 : 4. Oddelno prigotvi kristali od soli na nikel(II), kobalt(II), bakar(II), mangan(II) i hrom(III). Vo laboratoriska ~a{a stavi 200 mL od rastvorot na “vodno staklo”, a potoa vo nego isturi kristali od odbra- nite soli (hidrati na hloridite na nikel i mangan, na sulfatite na bakar i kobalt i na nitratot na hrom). Razme- {aj gi so stakleno stap~e i ~a{ata ostavi ja na mesto kade {to nema da bide pomrdnuvana. Reakcijata otpo~nuva za kratko vreme i na mestoto kade bilo kristal~e od nekoja sol, nagore (kako nekakvi stalagmiti) po~nuvaat da rastat oboeni “drvca” (sl. L43). Sl. L43. Silikatn xliv Yüklə 4,97 Kb. Dostları ilə paylaş:
|