Zna~i,
x
svojstvata na supstancite mo`e da bidat fizi~ki i hemiski, pri {to so nabquduvawe polesno
mo`e da se utvrdat nekoi od fizi~kite svojstva;
x
ako doa|a samo do izmenuvawe na fizi~kite svojstva (bez izmenuvawe na hemiskata priroda na
supstancite), promenite se fizi~ki, a ako edna ili pove}e supstanci preminuvaat vo edna ili
pove}e drugi supstanci, zboruvame za hemiski promeni.
Smesi
Dve ili pove}e ~isti supstanci mo`e da se
izme{aat i da obrazuvaat sistem {to se vika
smesa
*
.
Koga vo smesata ima nesporedlivo pove}e od edna od supstancite {to ja so~inuvaat
†
, drugite
konstituenti mo`e da gi smetame za
ne~istotii ili
primesi. Rabota na dogovor e da se
opredeli koga eden konstituent }e go smetame za primesa.
Smesite mo`e da bidat
ednorodni (ili, kako {to se veli,
homogeni) ili
raznorodni
(
heterogeni). Kaj homogenite
smesi ne postojat, a kaj heterogenite ima granici {to razdeluvaat
delovi so razli~ni svojstva. Se razbira, homogeni ili heterogeni mo`e da bidat i sistemi
obrazuvani od edna ~ista supstanca. Taka, te~nata voda e homogen sistem, a vodata vo koja ima
mraz e heterogen sistem.
Nekoga{ e vedna{ vidlivo deka se raboti za smesa. Na primer, vo kamenot peso~nik ili vo peso-
kot na nekoja pla`a (sl. 1.6) lesno se zabele`uvaat delovi so razli~na boja
Sl. 1.6. Kamen-peso~nik i zrnca pesok
Pote{ko e so neposredno nabquduvawe da se utvrdi dali edna bezbojna i proyirna te~nost e
~ista voda, rastvor na {e}er vo voda ili rastvor na gotvarska sol vo voda (rastvorite se
homo-
geni smesi).
Me|utoa, vodniot rastvor od {e}er mo`e da se
razdeli na sostavnite delovi ako vodata se ispari
i potoa se vte~ni (postapkata
se vika destilacija) pri {to ostatok }e bide {e}er. Inaku,
postojat i drugi postapki za razdeluvawe na smesite. Takvi se, da re~eme,
filtriraweto
(sl. 1.7
a),
dekantiraweto
‡
(sl. 1.7
b),
ekstrakcijata
*
(sl. 1.7
v) i dosta drugi.
*
Ne smee da se vika sme
{a.
†
Supstancite {to go so~inuvaat eden sistem }e gi vikame negovi
konstituenti.
‡
Dekantiraweto (ili
dekantacijata) pretstavuva pretpazlivo
odlevawe na te~nost, pri {to cvrstata supstanca
ostanuva vo sadot (v. sl. 1.7
b).
12
Nakuso re~eno,
smesite mo`e da bidat homogeni i heterogeni, a supstancite {to ja so~inuvaat smesata mo`e
da se razdelat koristej}i postapki {to ne ja menuvaat hemiskata priroda na konstituentite.
Razgledaj okolu sebe. Obidi se da najde{ kolku {to mo`e pogolem broj supstanci i da utvrdi{ dali
se raboti za ~isti
supstanci ili za
smesi. Bidi pretpazliv: po svojot izgled smesite mo`e da ti se ~inat kako da se ~isti (po
nadvore{niot izgled, nema osobena razlika me|u ~ista voda i voda vo koja sme rastvorile malku {e}er, ama ima razlika
vo vkusot, a i vo gustinata, temperaturata na vriewe itn.)!
Napravi si tablica vo koja }e gi vnese{ supstancite {to si gi zabele`al, tvojata procenka za toa dali se raboti za
~isti supstanci ili za smesi i procenkata za toa dali mo`e da gi smetame za
materijali.
Pokraj toa, vo tablicata vnesi gi i svojstvata {to mo`e{ da gi utvrdi{ i opredeli dali se raboti za fizi~ki ili za
hemiski svojstva
a
b
v
Sl. 1.7. Filtrirawe (
a), dekantirawe (
b), oddelitelna inka (
v)
Gradba na supstancite
Kako {to znae{, supstancite se obrazuvani od
~esti~ki –
molekuli, atomi ili joni. Bidej}i,
taka da re~eme, supstancite se
izgradeni od ovie ~esti~ki, za niv }e go polzuvame nazivot
gradbeni edinki. Prakti~no sekoga{, ovie ~esti~ki na nekakov na~in se
svrzani edni so drugi.
Za na~inite na koi toa se slu~uva }e zboruvame podocna.
^istite supstanci mo`e da bidat obrazuvani samo od eden vid atomi ili vo nivnata gradba da
u~estvuvaat dva ili pove}e vidovi atomi.
Koga vo gradbata na ~istata supstanca u~estvuvaat samo eden vid atomi ili, kako {to se veli,
koga supstancata e
homoatomska
†
, zboruvame za
prosta supstanca. Ponekoga{ se upotrebuva i
nazivot
elementarna supstanca, no vo ovaa smisla ne smee da se koristi nazivot
element
‡
. Ako,
*
Ekstrakcija e postapka so koja supstanca rastvorena vo nekoj rastvoruva~ od nego se
izvlekuva so pomo{ na drug
rastvoruva~ vo koj taa pove}e se rastvora. Za taa cel slu`at t.n.
oddelitelni inki (sl. 1.7
v).
†
Vo prevod –
istoatomska.
‡
Element e mno`estvo od atomi so ednakov broj protoni vo jadroto (za ova vidi podolu, str. 220). Taka, vo sostavot na
gasot jaglerod dioksid vleguvaat
elementite jaglerod
i kislorod, no toa ne se cvrstiot jaglerod i gasovitiot kislorod.
13
pak, gradbenite edinki se obrazuvani od razli~ni vidovi atomi, se raboti za
soedinenie.
Soedinenijata se
heteroatomski
*
supstanci.
[ematski, ova mo`e da bide pretstaveno vaka:
^ISTI SUPSTANCI
PROSTI SUPSTANCI
SOEDINENIJA
homoatomski
heteroatomski
Postojat prosti supstanci {to se obrazuvani od ist vid
atomi kako drugi prosti supstanci, no ednite od drugite se
razlikuvaat po na~inot na koj atomite se svrzani edni so dru-
gi.
Sl. 1.8.
Modeli za molekulite na
obi~niot kislorod i na ozonot
Taka, i kislorodot i ozonot se sostojat od atomi na elementot
kislorod, no vo prviot slu~aj gradbeni edinki se molekuli
obrazuvani od dva atoma, a vo vtoriot – od tri (sl. 1.8).
Interesnata supstanca
bakminsterfuleren e izgradena od
molekuli obrazuvani od po {eeset jaglerodni atomi svrzani taka {to molekulata da li~i na
fudbalska topka (sl. 1.9
a), a vo strukturata na grafitot jaglerodnite atomi obrazuvaat sloevi
(sl. 1.9
b). Samo od jaglerodni atomi se sostoi i dijamantot (sl. 1.9
v),
no tie se poinaku
podredeni odo{to vo grafitot (sekoj jagleroden atom e svrzan so ~etiri drugi).
a
b
v
Sl. 1.9. Modeli za gradbata na bakminsterfuleren (
a), na grafit (
b) i na
dijamant (
v)
Razliki vo gradbata ima i me|u rombi~niot i monoklini~niot sulfur (za ovie supstanci si u~el
vo osnovnoto u~ili{te). Postojat i drugi primeri.
Verojatno znae{ deka koga dve ili pove}e prosti supstanci se razlikuvaat po na~inot na koj se
svrzani atomite vo niv ili na koj se grupirani gradbenite edinki (ako se raboti za kristal),
*
Vo prevod –
raznoatomski.
14