Sednicata se odr`a vo Sobranineto na Republika Makedonija, sala 1, so po~etok vo 11,00 ~asot

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot odnosno dali saka da postavi dopolnitelno prateni~no pra{awe.

Ima zbor gospo|ica Tu{eva Marinela, povelete.

Marinela Tu{eva: Blagodaram.

Gospo|o Mirjana Dimovska vi blagodaram za toa {to dadovte u{te eden argument vo prilog na tezata deka ste prodol`ena raka na VMRO-DPMNE odnosno na Vladata. Sama rekovte deka Dr`avnata antikorupciska komisija od me|unarodnite izve{tai e oceneta kako nesoodvetna. Jas ne ve pra{av na kolku seminari ste bile i kolku pres konferencii ste odr`ale, jas ve pra{av kolku su{tinski postapki povedovte, dali sprovedovte nekoja su{tinska akcija. O~igledno e deka ne ste odreagirale na nitu eden fakt, na nitu eden moment kade {to imalo korupcija i o~igledno imate golema gri`a na sovest za ova. Toa se po vas.

Blagodaram, nemam dopolnitelno pra{awe.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Pred da prodol`ime ponatamu sakam da ka`am deka ima pravila i po tie pravila mora da se pridr`uvame ovde. Inaku, sakam samo da ka`am deka ispu{teno e da se ka`e po odnos na tretoto prateni~ko pra{awe postaveno od Ilija Dimovski do Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo }e dobie pismen odgovor po odnos na postavenoto prateni~ko pra{awe. Pismen odgovor }e dadete gospodine minister po odnos na tretoto pra{awe {to go postavi pratenikot za da ne se vra}ame nazad.

Spored redosledot na postavuvawe na prateni~ki pra{awa sleden za postavuvawe na prateni~ko pra{awe e gospodinot Kenan Hasipi, povelete.

Kenan Hasipi: Blagodaram pretsedatele.

Se nosev so idea da postavam tri prateni~ki pra{awa, me|utoa ovaa ubava elka me potseti deka sme predprazni~no raspolo`enie i deka treba da ja skratime postpakata, pa }e postavam samo edno pra{awe koe {to namerno go postavuvam sega otkako postapkata e zavr{ena za da ne se stekne pogre{en vpe~atok. Pra{aweto e do pretsedatelkata na Antikorupcijata komisija. Bi sakal da postavam pra{awe kolku od nositelite na javni funkcii i onie koi soglasno zakonot se dol`ni da dostavat anketen list za imotnata sostojba do Antikorupciskata komisija i Upravata za javni prihodi ja ispolnile ovaa obvrska, kolku od niv ne ja ispolnile ovaa obvrska, protiv kolku od niv {to ne ja ispolnile obvrskata e pokrenata postapka i ona {to posebno me interesira protiv kolku li~nosti koi {to zadocneto dostavile anketen list za imotnata sostojba e pokrenata postapka. Bidej}i, mojot slu~aj e takov, samo za den ili dva zadocnuvawe e pokreneta postapka za doka`uvawe na imotnata sostojba i sakam da ka`am deka me raduva faktot {to doslovno se po~ituva slovoto na zakonot. Posebno me raduva faktot {to kako del od vladinata koalicija e pokrenata postapka, {to zna~i deka ne se pravi diskriminacija po osnov na pripadnosta, pozicija ili opozicija i posebno me raduva faktot {to }e imam prilika, postapkata e pri kraj, da ja doka`am verodostojnosta na mojata imotna sostojba {to sum ja prika`al na anketniot list {to sum go dostavil so zadocnuvawe ako ne se la`am den ili dva dena. Toa prv pat ni se slu~uva vo predvremenite izbori vo 2008 godina, verojatno vo vremenski cajtnot sigurno sum go proma{il datumot, me|utoa bi sakal da znam i duri da ve ohrabram istata postapka da se povede protiv site onie koi so nekolku dena zadocnuvawe dostavile anketen list do Antikorupciskata komisija. Ova dotolku pove}e {to doka`uvaweto na verodostojnosta na imotnata sostojba pred Upravata za javni prihodi e prosledena so dopolnitelni finansiski podatoci. Ja pra{av direktorkata na Antikorupciskata komisija dokolku se ispostavi deka imotnata sostojba e verodostojna koj }e gi snoni tro{ocite, dopolnitelni tro{oci na koi {to se izlo`eni tie proti koi se vodi postapka. Dokolku e mo`no bi sakal odgovor vo tekot na sednicata.

Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas.

Pratenikot postavi edno prateni~ko pra{awe, a odgovor na prateni~koto pra{awe }e dade direktorkata Mirjana Dimovska, povelete.

Mirjana Dimovska: Blagodaram na pra{aweto na pratenikot.

Se raboti za edna obvrska utvrdena vo Zakonot za spre~uvawe na korupcijata od koja so ogled i na vremeto koe e pominato od vospostavuvaweto na ovaa obvrska treba da izrazime pozitivna ocenka bidej}i se sozdade, navistina se sozdade kaj nositelite na javnite funkcii izbrani i imenuvani lica {to podle`at na ovaa obvrska se sozdade navika i informacija za toa ima deka so stapuvaweto na funkcija so dobivaweto na toj status sleduva obvrskata da se dostavi anketen list ~ij obrazec go ima propi{ano Dr`avnata komisija kako {to ka`av, toj e objaven na veb-stranicata na Anketnata komisija i sega za volja na vistinata treba da se ka`e deka anketniot list e isprava od javen karakter i deka tie anketni listovi obraboteni od aspekt na za{tita na li~nite podatoci, znaeme {to zna~i toj zakon koi podatoci ne treba javno da se prika`uvaat od aspekt na za{tita na li~nite podatoci, prvo se obrabotuva pa potoa se objavuvaat na veb-stranicata na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata. Mo`e da se otvori i sekoj gra|anin da dobie informacija kolkumina taa obvrska ja ispolnilne. Fakt e deka stepen ot na ispolnuvawe na ovaa obvrska e mnogu visok. [to se odnesuva do postapuvaweto na Dr`avnata komisija koga se prekr{uva toa {to e obvrska vo zakonot, ne se dade anketniot list ili ne se dade taka kako {to zakonot bara, jas ve}e ka`av dve mo`nosti i stojat na Komsijata i taa gi ima iskoristeno. Se pokrenuva prekr{o~na postapka, tuka Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata ima aktivna legitimacija, taa ja inicira postapkata. Do sega ima pokrenato 146 prekr{o~ni postapki. Istovremeno dokolku anketniot list ne samo {to se docni, tuku i sodr`i neto~ni podatoci i ne e potpolnet taka kako {to treba, zakonot predviduva mo`nost da se inicira nadle`no postapuvawe na Upravata za javni prihodi vo pogled na ispituvawe na imotnata sostojba, zaradi toa {to Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata samo ja evidetira i ja sledi imotnata sostojba, ja ispituva Upravata za javni prihodi. Dr`avnata komisija ima pokrenato 71 postapka za ispituvawe na imotnata sostojba. Mo`am da ka`am deka sudovite, na{a ocenka e od godina vo godina, deka sudovite samo vo po nekolku slu~ai, osobeno se primer za pozitivno istaknuvawe vo izbornite ciklusi, bidej}i tuka nastanuva promena na pove}e od stotina obvrznici za davawe izjava i po napu{tawe na funkcija i za doa|awe na funkcija. So nekolkumina samo ovaa godina po ovie izbori imavme samo 4 postapki za 4 lica Vlada - Parlament koi {to ne postapija taka kako {to predviduva zakonot. ]e ka`am u{te ne{to, da ne {iram sudvite dobro postapuvaat po na{ite barawa po prekr{o~ni postapki i ima nekolku slu~ai, mal e brojot, ovde ja nemam to~no brojkata, no znam deka e mal brojot kade {to ima izre~eno kazna pari~na pod zakonskiot minimum, Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata ja koristi mo`nosta da podnese `alba, sme podnele `alba do apelacionite sudovi i `albite ni se prifa}aat. Mora da se ka`e deka ovaa zakonska obvrska se realizira sosema soodvetno, brojkite se ovie. Ako pratenikota saka podetalni i pismeni informacii, podgotveni sme da dademe. Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot odnosno dali saka da postavi dopolnitelno prateni~no pra{awe.

Ima zbor gospodinot Kenan Hasipi, povelete.

Kenan Hasipi: Po se izgleda ne sme se razbrale. Moeto pra{awe be{e kolkav e brojot na postapkite protiv onie koi {to zadocneto dostavile anketen list po imotnata sostojba.

Vtoro, taa postapka, bidej}i Antikorupciskata komisija samo ja prati, vie ne mo`ete da prejudicirate dali ona {to e napi{ano vo anketniot list e verodostojno ili ne. Postapkata ste ja pokrenale samo po osnov na zadocneto dostavuvawe na anketniot list. Vo sprotivno, vie ne mo`ete da prejudicirate dali ona {to stoi vo anketniot list e vistinskata i objektiva imotna sostojba na doti~niot. Zna~i, postapkata e pokreneta isklu~ivo po odnos na zadocnuvawe. Sakam da ve potsetam vo konkretniot slu~aj zadocnuvaweto barem vo Upravata za javni prihodi ni rekoa e eden den. Jas nemam ni{to protiv toa, tuku sakav toj princip na dosledno sproveduvawe na zakonitosta da bide primeneto sekade i kon sekogo i toa bi me raduvalo za da ne se ostavi argument nikomi nezavisno dali e vo pozicija ili opozicija da re~e deka nekoj e favoriziran, a nekoj e o{teten po bilo koj osnov. Toa mi be{e idejata. Inaku, nemam ni{to protiv postapkata i mene mi e milo {to postapakata privr{uva i ona {to stoi vo mojot anketen list e verodostojno prika`ano i toa e doka`ano preku postapkata koja {to se vodi. Sakam toj ist princip da bide primenet vo site onie, duri i vo onie koi {to zadocnile eden ili dva dena itn. Ne sporam deka vinata e vo mene, me|utoa, bi bilo dobro istiot ar{in, istiot princip da se primenuva kon site. Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Prodol`uvame ponatamu.

Sleden za postavuvawe prateni~ki pra{awa e gospodinot Tito Petkovski.

Tito Petkovski: Blagodaram potpretsedatel, po~ituvani kolegi.

Jas ja pozdravuvam mo`nosta neposredno pred istekot na ovaa godina i nastapot na Novata godina da razgovarame so Vladata, o~igledno premierot ne mo`e bez nas, na krajot na godinata saka da se vidime li~no.

Jas navistina ja pozdravuvam taa podgotvenost. Mu posakuvam dobro zdravje na nego i na semejstvoto vo Novata godina, da ni bide sre}en. Ako e sre}en premierot, }e ni bide sre}na i dr`avata i gra|anite, pretpostavuvam.

Eve sega sakam da vi postavam i dve kusi pra{awa:

Prvoto pra{awe e okolu toa {to odgovorivte ne{to na kolegata okolu Ustavniot sud. Iskreno mislev v~era koga gledav na televizija, vi be{e gre{ka ili vi se ispu{ti, ocenkata {to ja dadovte za Ustavniot sud. Jas sum pravnik po vokacija pred se, no koga ve slu{nav deka ja povtorivte taa ocenka na kolegata Petrov, iskreno se zagri`iv. Zna~i, definitivno, ako stoite na taa teza deka Ustavniot sud napravil katastrofalni gre{ki vie ja zakopavte pravnata dr`ava vo Republika Makedonija. Ednostavno, priznavte deka vo Makedonija ne funkcionira pravna dr`ava. Ja diskreditiravte vrvnata pravna institucija vo dr`avata. Se stavivte nad zakonot i nad Ustavot. Toa e mnogu opasno. Vie verojatno ja znaete poznatata izreka Leta semua, na Napoleon Bonaparta, i toa bi bila lo{a asocijacija.

Ako navistina mislite deka Ustavniot sud treba da se disciplinira, treba da se diskreditira, da ne bide vo funkcija na edna, ama da bide vo funkcija na druga partija e toa katastrofa. Toa ve}e ne e gre{ka.

Zna~i, sakam da pra{am {to vi be{e celta. Da gi zapla{ite sudiite na Ustavniot sud, da im se zakanite deka }e gi promenite ili ednostavno da im pora~ate-jas sum tuka, ve gledam i }e ve discipliniram. Toa e mnogu va`no kako vie mislite kako premier, najvlijatelna li~nost vo dr`avata, kako mislite da ja gradite pravnata dr`ava ako onaka mislite za Ustavniot sud kako {to javno soop{tivte pred makedonskata javnost. Toa e prvoto pra{awe.

Vtoroto pra{awe e, za ovie skoro tri i pol godini od funkcioniraweto na ovaa Vlada tripartitstvoto vo Makedonija ne profunkcionira. Go izmenivme Zakonot za rabotni odnosi, toa upatuva kako imperativ, socijalnite partneri da napravat dogovor i me|u sebe da gi dogovaraat, da gi koordiniraat razli~nite aktivnosti na izvr{nata vlast, na rabotodava~ite i se razbira na Sindikatot kako pretstavnik na rabotnicite. Ova pred se od pri~ina {to toa e mo}no sredstvo, tripartitstvoto e mo}no sredstvo vo racete na rabotnicite vo ostvaruvaweto na nivnite prava i ekonomskata i socijalnata polo`ba. Makedonija }e se najde vo mnogu te{ka situacija, vo mnogu pote{ka otkolku ovaa godina. Jas go slu{av i optimizmot na vice premierot Stavreski, ne veruvav vo takov optimizam, mislev deka toa ne e realno, ne{to se potvrdi na krajot na ovaa godina, onie granki koi {to prakti~no zna~at lavovski del vo izvozot na Makedonija i sozdavaweto na bruto doma{en proizvod, okolu 40%, no vie pove}e znaete toa e metalcite, rudarite, tekstilcite itn., ovoj trend vidovte edna od najuspe{nite firmi vo dr`avata, Makstil ve}e otpu{ti nad 180 rabotnici i javno soop{ti deka do krajot, ili septemvri idnata godina nema {ansa da se vratat na rabota, no ako trgne rabotata dobro mo`ebi }e se vratat.

Zna~i, procesot na otpu{tawe na rabotnici i ponatamu }e potrae. Neka ne demantiraat sostojbite, gledam deka vie ste optimisti, zatoa {to cenite deka na globalen plan rabotite vo svetskata ekonomija se odvivaat pozitivno, toa }e ja stasa i Makedonija. Jas ne sum optimist bidej}i sostojbite vo Makedonija ja demantira i Vladata i vas li~no okolu prognozite za ovaa godina i kako }e se dvi`at ponatamu.

Zna~i, zo{to go postavuvam ova pra{awe. Od ednostavna pri~ina {to dokolku se zaklu~i kolektivniot dogovor, dokolku socijalnite parnteri, Vladata, rabotodava~ite odnosno Komorata i Sindikatot imaat jasni pozicii interesite na rabotnicite }e bidat za{titeni. Vo koja nasok? Vo smisla deka ako rabotodava~ite imaat poizvesna pozicija, poddr{ka od Vladata, vo ekonomskata sfera sozdavaweto na uslovi da re{avaat, da kreiraat novi rabotni mesta }e imaat razbirawe i za rabotnicite koga }e moraat da otpu{taat. Vo Evropa, vo razvienite zemji sega imate praksa firmite koi {to ne se vo sostojba da go izdr`uvaat postojniot broj na rabotnici, da go oddr`uvaat na rabota zaklu~uvaat dogovori da im se namali platata, ama da gi zadr`at vrabotenite, da go zadr`at rabotniot odnos za da mo`at da gi ostvaruvaat pravata od rabotniot odnos. Vo Makedonija zasega takva praksa nema. Ako funkcionira kolektivniot dogovor bidete sigurni deka }e profunkcionira i toa. Na Makstil i na Min~o Jordanov mu e apsolutno i od socijalen, i od humano ako sakate mnogu podobro ako bide poddr`ana metalskata industrija, prerabotuva~ka itn. so merki i stimulacii od Vladata, od dr`avata ovie 180 lu|e da gi zadr`i, da ne gi otpu{ta od rabota, a tie }e bidat podgotveni da im se namalat platite samo da ostanat na rabota. Toa }e go imame kako sostojba i vo mnogu drugi firmi. Toa ne e strano vo evropskata, vo svetskata ekonomija. Zna~i, dobro bi bilo da slu{neme va{e mislewe bidej}i Vladata treba da pokrene inicijativa da se otpi{e tripartitniot dogovor, da se utvrdat poziciite na Vladata, rabotodava~ite, rabotnicite odnosno Sindikatot i da se amortiziraat pred se socijalnite tenzii, no i na ovoj socijalen plan, pa ako sakate i motivacija na ekonomski plan }e bide mnogu podobro za dr`avata vo celina, a i lu|eto, posebno odvoeni i razli~ni se ~ove~kite sudbini, }e bidat mnogu posre}ni vo godinata, bidej}i nie site sakame voobi~aeno pred po~etokot na Novata godina da si posakame se najubavo, a za niv toa }e bide navistina dobra poraka i dobra ~estitka. Ako go imate toa vo agendata na Vladata, dobro e da ni go ka`ete na samiot start na Novata godina. Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Bea postaveni dve prateni~ki pra{awa do pretsedatelot na Vladata.

Na prvoto prateni~ki pra{awa }e odgovori pretsedatelot na Vladata, gospodinot Nikola Gruevski, povelete.

Nikola Gruevski: Blagodaram za pra{awata na gospodinot Petkovski.

Prvoto pra{awe be{e okolu Ustavniot sud i odgovorot na pra{awe {to go imav v~era za pogolem broj na mediumi, koi me pra{aa za mislewe i jas go ka`av moeto mislewe.

Gospodine Petkovski vo ovaa dr`ava sekoj ima sloboda na mislewe i izrazuvawe. Sekoj mo`e da si go ka`e svoeto mislewe. Jas ne mo`am da la`am. Ako mislam deka Ustavniot sud raboti lo{o, ako gledam tamu partisko rabotewe ne mo`am da zboruvam vo javnosta deka idealna e situacijata. Moram da si go ka`am svoeto mislewe.

Nitu sum se stavil nad Ustavot so toa {to sum si go ka`al svoeto mislewe, nitu sum sakal da bide vo funkcija na bilo koja partija. Ustavniot sud ne treba da bide vo funkcija na partija, toa e problemot, problemot e {to dosega e vo funkcija na partija mnozinstvoto na ~lenovi vo Ustvniot sud.

Neznam dali so ova vie sakate da mi zabranite vo idnina da mislam i da govoram otvoreno. Vie so toa {to ka`uvate deka so samoto toa {to sum si go ka`al misleweto za Ustavniot sud sum se stavil nad Ustavot vie prakti~no vr{ite pritisok da ne mo`am vo idnina na sloboden na~in da se izrazuvam i da si go ka`uvam moeto mislewe. Mene me pra{uvaat mediumite i jas moram da si ja ka`am vistinata.

Inaku, ne treba da se sekirate mnogu za tie lu|e {to se partiski postaveni tamu, kako partiski vojnici tie se sre}ni koga gi napa|am, mnogu se sre}ni koga gi napa|am i prodol`uvaat u{te popartiski da rabotat otkolku {to rabotele do toga{. Taka da vo toj kontekst voop{to nemojte da se sekirate dali tie ~uvstvuvaat nekakov pritisok. Ne ~uvstvuvaat, zadovolstvo ~ustvuvaat. Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot ili saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Ima zbor gospodinot Tito Petkovski, povelete.

Tito Petkovski: Blagodaram.

Se razbira deka ne sum zadovolen.

Premierot ka`a deka prakti~no mu go uskratuvam pravoto da ka`e {to misli. Gospodine premier spored Ustavot odlukite na Ustavniot sud ne se komentiraat, tie se primenuvaat, se sproveduvaat...

Nikola Gruevski: Kade go pi{uva toa?

Tito Petkovski: Vo teorijata na ustavnoto pravo. Pra{ajte ja va{ata kole{ka, pratenikot, ka`ete mi ako ste videle nekade vo sporedbenoto pravo, dali ima nekade vo Evropa zemja ~lenka na Evropskata unija kade premierot direktno go napa|a Ustavniot sud, }e se izvinam javno. Nema takva rabota nikade, osven vo Makedonija.

Sosema poinaku }e be{e rabotata ako tie sudii, kako {to velite partiski vojnici bea od VMRO DPMNE, nikoj nema{e da ima protiv. Odlukite }e bea super, kako {to se odlukite na sudiite, kako {to se odlukite na javnite obviniteli, kako {to ni e partizirana policijata, armijata, obrazovanieto, zdravstvoto, ve molam ostavete edna institucija vo dr`avata, koja {to bdee nad Ustavot, ja {titi zakonitosta na dr`avata.

Vpro~em, koga gi biravme sudiite na Ustavniot sud nikoj ovde ne re~e deka e partiski vojnik, a i ovie poslednite. Toa e te{ka navreda. Vie kako premier nemate pravo da go diskreditirate Ustavniot sud. Nikoj od tie sudii ne bil na partiska funkcija. Ka`ete mi na koja partiska funkcija? VMRO DPMNE imenuva, izbira sudii na Vrhoven sud, obviniteli od partiski funkcii, a vie go diskreditirate Ustavniot sud. Zna~i, vi ostanaa u{te dve tvrdini i tie po sekoja cena sakate da gi osvoite.

Vi ostana monetarnata vlast, kako {to trgnavte toa }e go napravite, }e go promenite guvernerot na Narodna banka so idejata na gospodinot Stavreski, a ova jas go do`ivuvam, a i gra|anie na Republika Makedonija kako direkten napad na sudiite na Ustavniot sud, kr{eweto na pravoto, me{aweto vo samostojnosta i ingerenciite na Ustavniot sud i kako premier direktno im se zakanuvate na lu|eto. Tie taka go do`ivuvaat toa.

Blagodaram, nemam dopolnitelno pra{awe.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

I vtoroto pra{awe e upateno do pretsedatelot na Vladata }e mu odgovori gospodinot Nikola Gruevski, povelete.

Nikola Gruevski: Blagodaram za pra{aweto.

I samo da ka`am deka ne se soglasuvam so ova {to go ka`a Tito Petkovski, zatoa {to vo edna dr`ava za koja {to se govori e deka najnapred vo demokratijata, Amerika, slobodno se komentiraat odlukite na, tamu e Vrhoven sud, toj gi nosi i vakvite odluki, nekoi gi napa|aat, nekoi gi branat, gi komentiraat i ne znam kade pi{uva deka e zabraneto da se komentira i da se dade mislewe. Te pra{uva novinar, odgovara{. [to treba da ka`am, imam zabrana da odgovoram? Neznam vo koja teorija vie ste ~itale, mo`ebi vo nekoja postara teorija. Toga{ ima{e zabrani da se dade mislewe za mnogu raboti, vo nekoe drugo vreme. No, toa vreme pomina gospodine Petkovski. Sega se dava mislewe za se. Ima sloboda na mislewe, sloboda na izrazuvawe i za se mo`e da se dade mislewe.

Vo odnos na va{eto vtoro pra{awe okolu Makstil }e ve potsetam deka vo 2009 godina, po~nuvaj}i prakti~no od oktomvri 2008 godina zapo~na svetskata ekonomska kriza i se namalija nara~kite osobeno vo metalnata industrija. Metalnata industrija vo svetot be{e osobeno pogodena, vklu~itelno i namaluvawe na cenite na metalite. Jas koga slu{nav tokmu za ovoj slu~aj za koj {to vie govorite sega se javiv da proveram, direktno vo kompanijata Makstil se javiv i mi ka`aa deka imaat namaleni nara~ki, kako {to imaat i site drugi kompanii vo Evropa, i kako {to i site drugi kompanii vo Evropa pravat i tie privremeno go namaluvaat brojot na vraboteni. Koga }e im se zgolemat nara~kite, }e se zgolemat i cenite verojatno, }e si go vratat i brojot na vraboteni. Toa e eden ciklus koj {to se javuva za vreme na kriza, na svetska ekonomska kriza.

No generalno ka`ano nie vo noemvri ovaa godina prv pat ostvarivme rast na industriskoto proizvodstvo, koj {to rast be{e od 4,8% noemvri-noemvri. Noemvri 2009 sporedeno so noemvri 2008 godina, {to e i eden pozitiven signal vo odnos na industrijata na Republika Makedonija, zatoa {to industrijata ja so~inuvaat site industriski kapaciteti, a ne nekoi poedine~ni.

Nie }e prodol`ime i vo idnina vo ovoj del da kreirame merki so koi {to }e im olesnuvame na kompaniite. Mo`ebi ne sekoga{ }e bidat merkite kako {to nekoj poedine~no posakuva, zatoa {to ponekoga{ i `elbite soodejstvuvaat so mo`nostite, no }e pravime se {to e vo na{a mo} dodeka trae ovaa svetskata ekonomska kriza da stimulirame na razli~ni na~ini ubla`uvawe na taa kriza. Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot ili saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Ima zbor gospodinot Tito Petkovski, povelete.

Tito Petkovski: Blagodaram.

Ne sum zadovolen i }e postavam dopolnitelno pra{awe.

Deka se raboti za seriozna deformacija govori i faktot {to premierot nadvor od Delovnikot odgovara{e, a vie ne go spre~ivte po~ituvan potpretsedatel na Sobranieto.

Zna~i, u{te edna potvrda za arogantnosta na vlasta.

Za ona {to e nadvor od ingerenciite na premierot e podgotven sekoga{ da razgovara, a za ingerenciite ne. Moeto pra{awe ne be{e dali vie ste napravile razvoj, dali vie gi pomagate firmite. Pra{aweto be{e mnogu decidno i precizno-dali Vladata ima namera posle tri i pol godini da zaklu~i tripartiten dogovor, kolektiven dogovor kako socijalni partneri Vladata, rabotodava~ite i Sindikatot kako pretstavnik na rabotnicite. Toga{ tie sami }e si gi uredat odnosite, a vie toa mora da go po~ituvate, bidej}i za ovie tri i pol godini vie ne najdovte za shodno da inicirate kako Vlada postapka za sklu~uvawe na toj dogovor. Sega donesovme zakon, go izmenivme Zakonot za rabotnite odnosi, se dadoa mo`nosti za formirawe na pove}e sindikati, zdru`enija na rabotodava~i, komori itn., dali sega imate namera vo tekot na 2010 godina, vo va{ata agenda dali postoi namera, a ne realnost da go sklu~ite toj dogovor. Na toj na~in rabotnicite i rabotodava~ite }e si gi uredat odnosite so garancija na Vladata, mnogu podobro otkolku vlasta {to vodi gri`a. Se poka`a deka ne samo vo Makedonija, vlasta e apsolutno stopanstvenik i deka vie ste napravile ekonomski razvoj toa ne e to~no. Podatocite govorat sosema poinaku.

Zna~i, pra{aweto mi be{e konkretno, dali imate namera...

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Na dopolnitelnoto pra{awe }e odgovori pretsedatelot na Vladata, gospodinot Nikola Gruevski, povelete.

Nikola Gruevski: Blagodaram za dopolnitelnoto pra{awe.

Odgovorot e da. Pred dva meseci pomina Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot, so koj {to treba sega sekoj od sindikatite da doka`e kolku ~lenostvo ima, dali go ima dovolniot broj na ~lenovi koi se potrebni soglasno Zakonot. Vo zakonot e predviden ro od {est meseci, vo koi {est meseci treba da se zavr{at ovie proceduri i potoa tie {to }e doka`at reprezentativnost, tie }e se vklu~at vo ponatamo{niot del na pravaweto na socijalniot dogovor. Toga{ }e se svika i Ekonomskiot sovet. Taka da odgovorot e pozitiven.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Gospodinot Amdi Bajram bara zbor proceduralno, povelete.