Sednicata se odr`a vo Sobranineto na Republika Makedonija, sala 1, so po~etok vo 11,00 ~asot

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot, odnosno dali saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe? Povelete.

Mende Dinevski: Po~ituvan minister, denes sme 31 dekemvri, ne sme 1 april, ne e ova den na {egata pa da ka`uvame deka vo zdravstvoto imalo tolku golem napredok. Daj da mu predlo`ime na \or|i Ivanov da vi dade nagrada za `ivotno delo. Toa e prvata rabota.

Vtorata rabota, ka`avte deka 60% ima podobruvawe vo zdravstvoto vrz osnova na anketata. Koja anketa, na Pavel [atev? Na Pavel [atev, ako e se soglasuvam, to~no e, no mislam deka zgre{ile, procentot e pogolem, nekade od 70-80%. No ajde da se vratime na realnosta, vetivte - izgleda ve fa}a vas vo Vladata sindromot deka eden {to }e ka`e treba site da go povtoruvate, a vas ve smetam za serozen ~ovek - 150 milioni evra vetivte investicii vo naredniot period. Tie se istite investicii {to gi veti premierot Gruevski? Eve sega }e vi citiram na {to se odnesuvaat. Vetivte iako za rekonstrukcija e najaveno deka e gotov proektot od Evropskata banka za razvoj, doprva }e se re{ava dali dr`avata }e dobie kredit od 90 milioni evra. Vtoriot podatok: tvrdite deka soglasno aplikacijata koja ja imate napraveno deka prvite 40 milioni evra od kreditot koj go imate nabaveno treba da stignat vo mesec noemvri, istite ne se stignati, a deka za ostanatite 50 milioni evra treba da se zeme, dokolku se napravi rekonstrukcija na klinikite na porane{niot klini~ki centar i deka tie treba da se odobrat duri vo april. Vie zboruvate za pari koi gi nema nikade. I ponatamu, soglasno izjavata na premierot deka 150 milioni evra, a taa ja dade vpro~em i vo Valandovo, deka }e se investiraat vo dr`avata, treba da bideme realni i svesni deka Grade`niot fakultet seu{te nema izraboteno studija na koja klinika, na koja zdravstvena ustanova {to i treba da se rekonstruira. Dajte da bideme seriozni. Najavata za nabavka na nova medicinska oprema ja slu{ame vo izminatite 4 godini. Od godina vogodina so sekoj nov buxet {to se predlaga vo Sobranieto na Republika Makedonija, vie tvrdite deka ovaa godina samo {to ne stignale aparati vo vrednost od 40 milioni evra. Kade se tie 40 milioni evra? Posle ~etiri godini? Sega ne bile 40, sega se 80 milioni evra. Rabotite so brojkite kako da ne znaete kolku se i kakvi se. Na krajot na krai{tata, ne treba tolku da se rasfrluvate so brojki. Izlezete od tuka, blisku e Klini~kiot centar, pro{etajte na Klini~kiot centar, }e vi ka`at pacinetite koga gi delite nagradite na koja klinika kakva nagrada da i dadete. Pra{ajte gi kolku se zadovolni od toa kako gi pra}aat od klinika na klinika da zemat upati, kako gi pra}aat od aptekite samite da si kupat medicinski materijali, pra{ajte gi kako treba samite da si kupuvaat lekovi, pa toga{ da zboruvame realno za sostojbite vo zdravstvoto. Blagodaram.

Nemam dopolnitelno pra{awe.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Prodol`uvame ponatamu.

Spored redosled za postavuvawe prateni~ki pra{awa, sleden za postavuvawe prateni~ki pra{awa e gospo|ica Hristina Run~eva, povelete.

Hristina Run~eva: Blagodaram po~ituvan pretsedatele.

Po~ituvan premier, po~ituvani ministri, po~ituvani kolegi pratenici,

Bi sakala da upatam tri pra{awa do Vladata.

Prvoto pra{awe se odnesuva do ministerot za obrazovanie i nauka, a se odnesuva na reformskite procesi koi zapo~naa vo obrazovanieto pred {est godini i se povrzani so implementacijata na Bolowskata deklaracija. Imeno, ovie reformi uspe{no se sprovedeni i vo prviot i vo vtoriot ciklus na studii koi se sproveduvaat i na privatnite i na dr`avnite univerziteti. Me|utoa, vo tek e procesot na reformi koi se sproveduvaat vo tretiot ciklus na studii. Dosega{nata praksa za odbrana na doktorat be{e da se podnese barawe posle magistriraweto za odbrana na doktorat i takvoto barawe be{e odobreno od soodvetna recenzenstska komisija. So izmenite vo zakonot se nametna nova obvrska da se objavi konkurs kade }e mo`e site kandidati koi magistrirale da apliciraat i soodvetno na toa da dobijat odobrenie za sledewe na doktorski studii. Doktorskite studii }e traat tri godini i }e se sostojat od polagawe na ispiti. Neophodno za vakvite doktorski studii se nametna izgotvuvaweto na soodveten pravilnik koj {to do sega go nema nitu kaj dr`avniot nitu kaj privatnite univerziti.

Bi sakala da pra{am do kade e izgotvuvaweto an ovoj pravilnik, dali e toa neophoden uslov da zapo~nat vakvite doktorski studii soglasno ovite zakonski odredbi i od koga studiite }e mo`at da zapo~nat soglasno noviot zakon koj {to e predviden i {to }e se slu~uva vo me|uvreme, kompleks na pra{awa koi se site srodni i povrzani i se odnesuvaat na po~etokot na doktorskite studii, {to }e se slu~uva vo periodot do stapuvawe vo sila na noviot pravilnik na Univerzitetot.

Vtoroto pra{awe }e go upatam do Vladata, a se odnesuva na poslednite podatoci koi se od Dr`avniot zavod za statistika, kade dobivme posebni podatoci koi govorat za rast na industriskoto proizvodstvo vo mesec noemvri zaz 4,3% vo odnos na istiot mesec minatata godina. Prakti~no svedoci bevme deka makedonskata ekonomija se soo~i so ekonomskata kriza, makedonskata ekonomija znaeme deka e mala, otvorena i direktno zavisna od trgovskite faktori. Faktot {to najgolemite trgovski partneri bea pogodeni tokmu od krizata se odrazi na namalenoto proizvodstvo, koe {to e izvozno orientirano vo Republika Makedonija, kako {to se izvozno orientiranite industrii, a toa se metalnata i tekstilnata, koi bea vpro~em i najpogodeni. Vakviot izvoz zapo~na da pa|a u{te vo 2008 godina, me|utoa, samo za sporedba bi sakala da navedam nekolku podatoci deka padot na industirskoto proizvodstvo vo prvite 6 meseci od godinata iznesuva{e 20%vo 7 zemji koi se ~lenki na Evropskata unija, me|u koi bea i Germanija, Italija, Slovenija, Ungarija i Slova~ka, a prose~noto evropsko nivo na pad na industriskoto proizvodstvo iznesuva{e 17,3%. Namalenata pobaruva~ka prakti~no go namali i proizvodstvoto vo izvozno orientiranata industrija, {to lo{o se odrazi na makedonskoto stopanstvo. Podatocite {to gi dobivme za noemvri govorat za rast na industriskoto proizvodstvo za 4,3% vo odnos na istiot mesec minatata godina, i ova e prv pat koga od po~etokot na ekonomskata kriza makedonskata ekonmomija bele`i rast vo delot na industriskoto proizvodstvo. Imeno, makedonskata ekonomija se s pravi so nekolku antikrizni paketi na merki koi {to bea nameneti za makedonskoto stopanstvo i koi {to bea pozitivno oceneti od me|unarodnata zaednica za na~inot na koj {to makedonskata ekonomija se spravuva so krizata koja {to be{e eden globalen tek, koj {to ne samo {to ja pogodi na{ata zemja, tuku gi pogodi i najmo}nite ekonomii.

Moeto pra{awe koe }e go upatam do Vladata e: Kako makedonskata ekonomija }e odgovori na ekonomskata kriza vo narednata 2010 godina i so koi merki }e nastojuva da go zadr`i vakviot pozitiven rast, koj {to e eden dobar signal deka }e zapo~neme da izleguva od procesot na ekonomska kriza. Tokmu vakvite ohrabruva~ki brojki davaat nade` deka narednata godina }e bele`i podobri rezultati vo delot na ekonomijata.

Moeto treto pra{awe }e go upatam do ministerot za odbrana, a se odnesuva na proekt koj {to go najavivte nekade kon sredinata na 2009 godina, proekt koj {to odi vo prilog na lokalniot ekonomski razvoj sproveden od Ministrstvoto za odbrana, a be{e nasloven kako "Starite kasarni za nov razvoj na op{tinite". Imeno, ova e eden isklu~itelno atraktiven proekt koj e namenet tokmu za lokalen ekonomski razvoj na op{tinite, koj {to se odnesuva na prenamena na prostorite na porane{nite kasarni za potrebite na op{tinite, zatoa {to posle tarnsformacijata na Armijata na Republika Makedonija prakti~no ovie prostori ostanaa neiskoristeni, nefunkcionalni, koi sozdavaat samo pove}e tro{oci za Ministerstvoto za odbrana, otkolku {to nosea prihodi. I Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava go pozdravi vakviot ~ekor, vakvata odluka na Vladata da bidat dodeleni kasarnite na edinicite na lokalnata samouprava, zatoa {to odat tokmu vo prilog na potrebite na gra|anite i }e bidat transformirani vo institucii koi {to im se potrebni na gra|anite od edinicite na lokalnata smouprava.

Bi sakala da spomnam deka se raboti za isklu~itelno golem prostor. Samo za primer, kasarnata vo Bitola e so povr{ina od 240 ha, {to voop{to ne e za zanemaruvawe, a taka golemi povr{ini se niz osum gradovi na Republika Makedonija, soglasno va{iot plan najavuvate deka 9 objekti }e bidat dodeleni na edinicite na lokalnata samouprava.Planovite koi {to gi najavivte bea deka }e bidat staveni objektite od porane{nite kasarni vo funkcija na op{tinite, odnosno prenameneti vo obrazovni, zdravstveni institucii, kompleksi na zgradi, trgovski kompleksi, domovi za stari lica, delovni ili kulturni prostori. Za ova be{e neopodna promena na generalniot urbanisti~ki plan na edinicite na lokalnata samouprava.

Vo ovoj kontekst, bi sakala da ve pra{am do kade e vakviot proces na izgotvuvawe na generalnite urbanisti~ki planovi i kako ste zadovolni od dosega{noto sproveduvawe na ovoj proekt i koja e dinamikata koja {to ja predviduvate za negova realizacija vo tekot na 2010 godina. Pretpostavuvam deka se raboti za proekt za koj }e bidat potrebni nekolku godini za celosna realizacija, me|utoa, so koja dinamika Ministerstvoto za odbrana planira da go sprovede vakviot proekt. Gi o~ekuvam va{ite odgovori. Vi blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Prvoto pra{awe e upateno do ministerot za odbrazovanie i nauka.

Povelete ministre.

Nikola Todorov: Blagodaram.

Soglasno noviot zakon za visoko obrazovanie, visokoobrazovnite institucii vo Republika Makedonija se dol`ni da podgotvat podzakonski akti, a toa se tie pravilnici koi se vo faza na podgotvuvawe, i da izgotvat programi i istite da gi dostavat do Odborot za akreditacija za akreditacija na doktorski studii. Do sega nitu edna od visoko obrazovnite institucii nema dostaveno programa za akreditacija na tret cilkus na studii.

Jas pobarav po site rektori toa da go napravat vo najkratok mo`en rok. Se obidovme da dogovorime nekoj rok do krajot na mesec februar. Site programi za doktorski studii, odnosno tret ciklus za studii d bidat dostaveni vo Odborot za akreditacija i da se obideme vo edna zabrzana procedura istoto toa da se realizira za da ne ostavi ovoj praven vakuum vo koj {to nitu mo`e da se zapi{uvaat studenti na doktorski studii, nitu mo`e da po stariot zakon da se prijavi doktorat.

Vo taa nasoka, kako {to rekov, ostvariv sredba so site rektori, a vo tekot na minatata nedela, isto taka im isprativ dopis so koj {to go povikav, ovaa rabota da ja napravat vo najkratok mo`en rok so cel da izlezeme vo presret na zainteresiranite studenti za tret ciklus na studii.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot, odnosno dali saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe?

Ima zbor gospo|ica Hristina Run~eva, povelete.

Hristina Run~eva: Blagodaram, zadovolna sum od odgovorot, nemam dopolnitelno pra{awe.

Trajko Veqanoski: Blagodaram nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Vtoroto pra{awe e upateno do Vladata na Republika Makedonija. odgovor }e dobieme od pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija gospodinot Nikola Gruevski, povelete.

Nikola Gruevski: Blagodaram za pra{aweto. Vo odnos na pra{aweto koi ponatamo{ni merki ]e bidat prezemeni vo tekot na 2010 godina, so koi {to makedonskata ekonimija treba da nekoj na~in da se sprotivstavi na krizata, bi nabroil nekolku raboti.

Prvo, vo samiot buxet zgolemeni se sredstvata za kapitalni tro{oci, {to direktno vlijae na ekonomijata za 16%, a namaleni se tro{ocite vo delot na tekovna potro{uva~ka, kade {to ima i neproduktivni, mo`ebi ne tolku produktivni rashodi, kako {to se rashodite za kapitalni investcii. Odime so natamo{no namaluvawe na pridonesite, na carinite, so {to se rastovaruvaat kompaniite, im se ovozmo`uvaat pove}e sredstva da ostanat kaj niv da gi investiraat i toa da pridinese kon natamo{en razvoj na ekonomijata i otvorawe novi rabotni mesta.

Ponatamu, planirame pogolem broj na infrastrukturni proekti, prezemeni se odredeni ~ekori, taka {to, vo narednite nekolku meseci, najdocna do prolet, treba da zapo~ne izgradba na okolu 200 kilometri nacionalni pati{ta niz Republika Makedonija i okolu 200 posebni lokalni pati{ta, vo vrednost otprilika okolu 120 milioni evra, vo arna`aman so Svetskata banka. Pokraj ova ]e ima i drugi infrastrukturni objekti, kako vo delot na patnata infrastruktura, o~ekuvame i tuka i konecesioniraweto na avtopati{tata da vrodi so plod, taka i vo delot na energetikata.

Se planira isto taka, ~etvrt paket na antikrizni merki na koi {to ve}e po~na da se raboti, a o~ekuvame i nekolku popkrupni stranskki direktni investicii da dojdat vo zemjata vo tekot na slednata godina, na koi {to ve}e rabotime i so koi {to nivni sopstvenci, menaxeri itn., podolg period Vladata komunicira vo nasoka na nivno privlekvuawe da dojdat vo zemjata.

Kreditot od Evropskata investiciona banka vo iznos od 100 milioni evra, be{e neodamna zemen, stana aktiven, me|utoa, eden pomal del od nego e potro{en ovaa godina, taka {to ostanuva od pogolemiot del od kreditot makedonskite kompani da go iskoristat vo slednata godina. Kreditot e so isklu~itelno povolni uslovi, od 6% kamata, {to za eden vakov period }e se soglasite koga imame svetska ekonomska kriza e primamliva kamata.

Ponatamu, prodol`uvame i so novi merki, kako {to e pogolemo odvojuvawe za op{tinite, sredstva od DDV i so Zakonot za mineralni surovini, odvojvuawe na sredstva za izdavawe na koncesii na mineralni surovini za op{tinite, {to sekako, na niv }e im pomogne, a isto taka planirame i treta faza na proektot regulatorna gilotowa, koj {to ve}e e vo podgotovka i koi {to treba da poeftinat mnogu tro{oci na kompaniite, da gi zabrzat procedurite, da gi skrati procedurite, ili nekoi voop{to da gi anulira. Taka {to ima edna podolga lista na proekti koi {to }e se pravat, ovaa e samo del od taa lista i kako {to ka`a }e ima i ~etvrt paket na antikrizni merki i treta faza na regulatorna gilotowa, taka {to }e ima golem broj na ~ekori, koi {to vo tekot na slednata godina bi trebalo da bidat pomo{ i podr{ka za makedonskata ekonomija, nesproti posledicite od svetskata ekonomska kriza, odnosno vo pravec na ubla`uvawe na posledicite od svetskata ekonomska kriza. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot, odnosno dali saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe?

Ima zbor gospo|ica Hristina Run~eva, povelete.

Hristina Run~eva: Blagodaram pretsedatele.

Iskreno se nadevam so site ovie serii na merki i paketi {to se predvideni za pomo{ na makedonskoto stopanstvo i za ubla`uvawe na posledicite od ekonomskata kriza, za koja {to kako {to najavuvaat ekspertite deka i 2010 godina }e bide te{ka i }e bide potrebno anti{ok merki da mo`e da se nadminat posledicite od krizata deka makedonskata ekonomija }e ima pogolemi uspesi vo narednata godina. Nemam dopolnitelno pra{awe. Vi blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Tretoto prateni~ko pra{awe e postaveno do ministerot za odbrana, povelete.

Zoran Kowanovski: Blagodaram pretsedatele.

Mu blagodaram na pretenikot koj go postavi ova pra{awe. To~no e pred 3-4 ,meseci, po~navme so realizacija na proektot starite kasarni za nov razvoj i vedna{ toga{ se diskurira{e vo javnosta deka toa ne e ni{to novo, deka bilo zapo~nato mnogu porano. To~no, taka kako ideja 10 godini be{e postaveno na hartija, no nikako da dojde do realizacija. Od pred tri mese4ci koga najavivme deka }e ja realizirame celokupnata rabota za divestirawe na imotot Ministerstvoto za odbrana koe ne e vo funkcija na razvoj na na{eto Ministerstvo i sakame da go stavime vo funckija na razvoj na dr`avata. Pominaa nekolku meseci i na zadovolstvo na site mo`am da potenciram deka so makotrpna rabota uspeavme da ja izlo`ime okolu 80% od celokupniot imot od site kasarni, od site karauli, od site delovni prostorii koi se vo sopstvenost na Ministerstvoto za odbrana. Toga{ najavivme deka ovoj }e bide makotrpen proces i deka e proces koj }e zavr{i za nekolku meseci, deka }e trae 3-4 godini, sega mo`am mnogu pooptimisti~ki da ka`am deka vo maj 100% }e go zavr{ime procesot na izlagawe na imotot i }e imame imotni listovi za site prostorii, do maj mesec}e ja zavr{at rabotata i gradona~alnicite koi se dol`ni da napravat detalni urbanisti~ki planovi i da go isplaniraat prostorot koj ponatamu treba da se gradi.

Vo prvata faza razmisluvavme deka treba da se diviestiraat kasarnite vo Skopje, odnosno kasarnata Ilinden, Ohrid, itola, Strumica, Gevgelija, Debar, del od kasarnata vo Aerodrom, no ponatamu, vo sorabotka so lokalnata samouprava i so gradona~alnicite koi vrz osnova na na{ite planovi re{ivme da otstapime i del od prostoriite vo Prilep, vo Tetovo, vo Kumanovo, vo Veles, vo Ki~evo i vo Radovi{.

Se raboti navistina za atraktivni prostori, koi se nao|aat ili vo samiot centar na gradovite, ili blisku do samiot centar, koj nie smetame deka so stavawe vo funkcija na razvoj }e se pridonese za pobrz razvoj na op{tinti ei pobrz razvoj voop{to na dr`avata.

Bi sakal da napomenam u{te edna{ deka Ministerstvoto za odbrana do maj }e ja zavr{i svojata rabot ana izlagawe na imotot i }e mo`e toga po pat na javno naddavawe, soglasno Zakonot, so tenderi da se prodava toa zemji{te, a del od objektite }e gi otstapiem na lokalnata samouprava, dokolku im se potrebni za obrazovanie, za zdravstvo, preku resornite ministerstva. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot, odnosno dali saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Ima zbor gospo|ica Run~eva Hristina, povelete.

Hristina Run~eva: Blagodaram pretseadtele, nemam dopolnitelno pra{awe, zadovolna sum od odgovorot.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Spored redosledot za postavuvawe na prateni~ki pra{awa e gospodinot Andrej @ernovksi, povelete.

Andrej @ernovski: Blagodaram pretseadtele, zadovolstvo e da se raboti na 31 i Sobranieto mo`e da raboti 24 ~asa od 7, zo{to da ne.

Po~ituvan premier vi posakuvam sre}na Nova Godina vam i na site pratenici i na site ministri li~na sre}a i zdravje vo Novata 2010 godina. Do krajot na godinata ima u{te 6,5 ~asa da ja ispratiem 2009 godina.

Moite rpa{awa se povrzani so novogodi{nata atmosfera, site imame `elbi, posakuvawa, imame vetuvawa. Moite rpa{awa se povrzani so va{ite vetuvawa za 2009 godina, va{ite `elbi. Da vidime kolku tie se ostvarija, odnosno kolku ne se ostvarija i jas deneska }e ve zamolam bez nekakva `elba da vi go rasipam dene{niov den, {to stana i kade se tie vetuvawa .

Da po~neme so Ohrid }e ve citiram: treba da se izgradi luksuzen hotel od poznatiot sinxir Hilton, sekade se provlekuva zborot }e nikne, toa gledam deka vi e omilen zbor, za 2,5 godini }e nikne na bregot na Ohridskoto Ezero na lokacija kaj Ineks Gorica. Prodol`uvate. Velite, investicijata }e zna~i mnogu za Makedonija, osobeno za Ohrid. Taa pretstavuva zna~aen signal za turisti~kite agencii, no isto taka otvora mo`nost za privlekvuawe pobolem broj turisti i stranski investicii vo ovaa dejnost {to }e otvori i nvoi vrabotuvawa. Zna~i, vetivte novi vrabotuvawa i ka`uvate deka investicijata e 25 milioni evra. Mislam deka ako zaedno pojdeme da proslavime Nova Godina vo toj hotel }e bideme onevozmo`eni, ne zatoa {to nemaaat slobodna soba ili zatoa {to se zafateni kapacitetite, go nema hotelot. Ona {to vetivte za ovaa godina {to treba{e da nikne, del od va{ite vetuvawa e "Son~eviot grad" 603 ku}i, 11 stanbeni zgradi, 11 hotelski objekti, povtorno najavuvate novi vrabotuvawa, ve citiram i deka toa }e ~ini 100 milioni evra. Treba{e da bide gotov nekade na prolet. "Son~eviot grad" go nema. Vetivte za 2009 godina koja {to zaminuva, }e ve citiram investicija koja {to treba da ima 130 spalni sobi, 15 pretsedatelski, 10 luksuzni hoteli, 30 milioni evra investicija. Velite so ovaa investicija Makedonija }e dobie novi rabotni mesta, ]e bidat zgolemeni povtorno turisti~kite kapaciteti vo glavniot grad na zemjava. Zna~i ve pra{uvam za Radison hotelot pozadi, prv pat nekoj d amu ka`e na premierot {to da odgovori. Do sega premierot im ka`uva{e na ministrite {to da odgovorat. Dobro, eve ~ovekto {to ne uveruva{e deka vo 2009 }e niknat sit eovei objekti, me interesira navistina {to ve sovetuva. Da se vratam, zboruvam za hotelto Radison, zna~i niknuvaat se silni imiwa, koi {to treba{e da nikne pozadi Ramstor. Ako sak anekoj drug ve~erva tamu da proslavi Nova Godina }e bid eprili~no ladno, zatoa {to go nema hotelot.

Moeto vtoro pra{awe ne, se izvinuvam, ima u{te vtuvawa. Vetivte, zboruvam za objekti treba{e da nikne nov aerodrom vo Skopje, treba{e da nikne nov aerodrom vo Ohrid i treba{e da nikne u{te eden aerodrom kargo vo [tip. Ovie tri objekti ne niknaa.

Da go preciziram moeto pra{awe, Zakon za organsko zemjodelsko proizvodtsvo

{to ne niknaa ovie objekti, kade se va{ite vetuvawa i dali smetate deka seu{te vi veruvame ne nie kako pratenici, tuku gra|anite na Republika Makedonija. No, dol`ite odgovor. Va{iot rejting povtorno velam e seu{te visok, me|utoa, odi nadolu. Del mora da pobarate vo toa {to vetuvavte mnogu, a ispolnivte mnogu malku, a da ne ka`am ni{to.

Vtoro {to sakam da obrnam vnimanie e toa {to ne ~eka kako na{a golema {ansa, no i golema obrvrska,siguren sum deka ste slu{nale deka vo maj Makedonija }e go zeme pretsedatelstvuvaweto so Sovetot na Evropa. Toa e golema {ansa za Republika Makedonija, golema ~est. Toa po kapacitet na organizacija e isto na nivo kako da sme zemja koja {to e pretsedava~ na Evropskata Unija. Od aspekt na {egfovite na dr`avi, od aspekt na toa na koj na~in treba da rakovidime so ova telo, dozvolete mi da vi uka`am najkostruktivno deka za sega ocenkite vo Strazburg deka ne sme spremni, deka ne rabotime na ova pole. ova go ka`vuvam zatoa {to e krajno vreme da se vklu~i alarmot.

Ona {to baraat od Sovetot na Evropa e do kade sme so Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija. Vie na liderskata sredba zaedno so liderot na SDSM se dogovorivte, rokot be{e kraen, 20 dekemvri da se re{i Delovnikot vo Sobranieto na Republika Makedonija. ova za nas pratenicite e mnogu bitno, nemame re{enie n a toj Delovnik, no mnogu brzo po Nova godina }e dojdat od Komisijata koi {to se nadle`ni za funkcioniraweto na demoktratijata ili od monitoring komisijata koj {to jasno baraa promena na Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija da bide gotov do krajot na ovaa godina. Toa ne se slu~i.

Me interesira va{eto mislewe zo{to ne dozvoluvate na va{ite pratenici na pratijata na VMRO DPMNE da go promeni Delovnikot koj {to be{e krajno na nedostoen na~in donesen ovde vo Sobranieto koga opozicijata be{e otsutna, imame Delovnik koj {to e donesen ednostrano, bez dogovor na politi~kite ~initeli, bez sorabotka vlast-opozicija i {to mislite vie li~no za ograni~uvaweto na diskusiite od 10 minuti. Vi Blagodaram i u{te edna{ Sre}na Nova godina do vas, do site ministri, do pratenicite i do vas pretsedatele se razbira.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas isto taka i na vas vi posakuvam Sre}na Nova godina.

Jas kako {to razbrav dvete pra{awa se postaveni do pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija.

Prvoto ima nekakva logika, no za Delovnikot na Sobranieto da go pra{ate pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija mislam deka nema nikakva logika. No sepak pra{aweto e va{e.

Na prvoto pra{awe, odgovor }e dobieme od pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija gospodinot Nikola Gruevski, povelete.

Nikola Gruevski: Blagodaram za pra{aweto.

Pratenikot @ernovski od mnogute koi {to se zavr{ija ili nekoi koi {to se vo tek odma od 4 proekti koi {to imaa odredeni pote{kotii vo ovoj period, no seu{te se nadevame deka }e bidat uspe{no zavr{eni.

Prvoto be{e za hotel vo Ohrid. Nie kako Vlada izdadovme me|unaroden oglas za proda`ba na zemji{te kade {to bi mo`elo da se izgradi hotel vo Ohrid, se javi edna kompanija, toga{ be[e objaveno deka ima uspe{en tender, no za `al, kompanijata vo podocne`en period ne mo`e{e da dostavi bankarska ganrancija soodvteno na barawata na tenderot odnosno ne mo`e[e da dostavi cvrsti dokazi za nejzinata povrzanost so eden od golemite lanci. Zatoa toj javen oglas ne uspea. Podocna ima{e nekolku drugi za koi {to nema[e zainteresirana kompanija. Sega po praznicite }e ima, odnosno vo momentot ve}e ima u{te edna objava za koja {to ima najava deka naverojatno }e se javi odredena kompnanija za izgradba na takov hotel. Taka {to ostanuva da vidime {to }e se slu~i. nie posakuvame da dojde krupna kompanija vo Ohrid koja {to }e izgradi golem hotel vo Ohrid koj {to dopolnitelno na nekoj na~in }e bide magnet za turisti i koj {to }e vle~e i turisti od stranstvo. Toa e na{a `elba i na{ napor da go napravime toa. Prodol`uvame so toj napor.

Za slu~ajot "Son~ev grad" informiran sum deka ima upis vo imotniot list i deka te~at rokovite za gradba.

Za tretiot slu~aj za hotelot Radison isto taka sum informiran deka gradbata e vo tek, deka odi pobavno od planiranoto, zaradi svetskata ekonomska kriza, no deka, investitorite ne se otka`uvaat.

Za ~evrtiot od vas odbran slu~aj za aerdromite, informiran sum isto taka deka kompanijata TAF planira kon krajot na fevruari, odnosno najdocna do prvi mart da ja zapo~ne gradbata. Toa e toa {to bi mo`el da vi odgovoram za ovie 4 proekti za koi {to se soglasuvam, imavme pote{kotii, ili nepredvideni ne{ta, no generalno ne se otka`uvame od niv i ponatamu }e nastojuvame so site sili, napori i kapaciteti da iznao|ame na~ini za nivna realizacija. Blagodaram.