Strokovna literatura iz katere črpam predavanja: Dr. Dušan Kos: Vitez in grad

GRAD KOT GOSPODARSKO SREDIŠČE

• Član grajske uprave je bil tudi vaški župan, živeč na svoji hubi, a del gospostva na gradu(tudi).

• Logična posledica razvoja je tudi razvoj urbane naselbine v povezavi z gradom.

• V okviru grajskega areala se je razvila obrtna dejavnost zaradi potreb gradu in njegovih prebivalcev.

• Sčasoma je postala prevelika , preselila se je z gradu-vsaj del- v njegovo neposredno bližino,pod vznožje grajskega hriba,posebej če je bila tam vodna sila-reka,potok.

• Gradovi so praviloma locirani ob prometnih poteh in s centralno lego znotraj gospostva predstavljajo idealen prostor za trgovanjeObrt in trgovanje, urbana naselbina, ki se je z gradom zlila v enoten organizem.

• Enotna fortifikacija, prenos posameznih funkcij z gradu na mesto ,lep primer Škofja Loka.

• Nekateri manjši trgi so ob zatonu svojega gradi prešli v kmečko naselbino, recimo Svibno pod istoimenskim gradom.

• V nekaterih primerih pa do razvoja trga sploh ni prišlo in se je na neki točki ustavilo-npr. kot trg titulirani Turjak, ali vas Grad pod gradom Bled, ali Begunje pod Kamnom, Lipnica pod Waldenbergom.

GRAD KOT UPRAVNO SREDIŠČE

• Do zemljiške odveze l.1848 so bili gradovi po številčnosti absolutno dominantni upravno-politični sedeži. Tako pri nas kot v vsej Srednji Evropi.

• Preden so v visokem in poznem srednjem veku nastala mesta , se je na gradovih odvijala svetna uprava in politika.

• Tudi z nastankom mest, tako pri nas kot v Srednji Evropi, so mnoga upravljala samo mestno pomirje; za ostale teritorije so še vedno upravno poskrbeli gradovi.

• Izjema so deželne prestolnice-Ljubljana-namestnik deželnega kneza , deželni glavar ali vicedom, Celovec, Gorica-deželni glavar-mogoče še Celje s sedežem deželnoknežjega vicedoma in glavarja za celjsko četrt.

• V upravnem pogledu so med gradovi obstajale razlike: z najpomembnejših so upravljali samostiojno glavarstvo-tolminski, bovški-Kluže, idrijski Gewerkenegg.

• Pomembnejši so bili sedeži deželnih sodišč-ponekod na Primorskem,pobirali so davke za deželnega gospoda, sedež patrimonalnega sodstva-civilne in manjše kazenske zadeve, zbirališča za deželne vojake itd.

• V upravnem pogledu se je spremenila funkcija gradov šele s terezijanskimi in jožefinskimi reformami 18.st., ali pa so pridobili še nove.

GRADOVI KOT UPRAVNA SREDIŠČA V 18.ST.

• Na gradovih v 18. st. so bila krajevna sodišča, naborni okraji: okrajne funkcije je država delegirala določenim zemljiškim gospostvom, sedeži nove uprave pa so bili na gradovih.

• Med francosko zasedbo do l.1812 je večina gradov, zaradi odprave patrimonalnega sodstva zgubila zgoraj navedene funkcije, po drugi strani pa so nekateri gradovi postali središča novoustanovljenih kantonalnih sodišč in francoskih občin.

• Tudi po restavraciji 1814 se je upravna , sodna in davčna oblast še bolj koncentrirala v okrajih, katerih središča so bila v veliko primerih gradovi.

• Največjo prelomnico je gradovom prinesla upravno politična in pravosodna reforma 1849-50.Ugasnitev zemljiških gospostev in vse oblike patrimonalne oblasti so prenesene na državne organe in uradnike, torej na polurbana ali urbana središča.Zlasti podeželskim gradovom so ugasnile vse dotedanje funkcije.

• Vendar so v nekaterih gradovih ostali sedeži modernih občin in drugi uradi, na primer grad Brdo pri Lukovici je bil do l.1942 sedež okrajnega sodišča, nato pa žal požgan.

• Žužemberški grad je bil do konca 19.st. uporabljan za okrajno sodišče, graščina Laško, zgrajena v 17.st. pa je v funkciji okrajnega sodišča, občine in upravne enote do danes.

ŠE PREMALO RAZISKANO GRADIVO –GRAD , SREDIŠČE ZEMLJIŠKEGA GOSPOSTVA

• Zgodovinarji so se poenotili s terminom grad kot nekdanjih sedežev zemljiškihgospostev in domovanjem zemljiških gospodov.

• Pod ta termin ne spada “kmečki dvorec”, “gosposko domovanje”, dvorec, graščina, graščinica, prav tako ne burg in schloss..

• Tudi zemljiško gospostvo je šele na začetku znanstvenega raziskovanja: sredi 18.st. je nastala tako imenovana deželna deska- zemljiška knjiga za gospostva, vodena po posameznih deželah.Zaključena enota, vodena kot deželnodeskina posest.

• V njih je bilo vodeno vse, od pravega zemljiškega gospostva-herrschaft do najmanjšega imenja-gult, ki je bilo lahko le nekaj njiv svobodnika, kmeta.

• Zemljiško gospostvo kot pravni pojem, na drugi strani je fizični sedež gospostva-zgradba.

• Prvi je fizične sedeže zemljiških gospostev popisal J.V.Valvasor v Slavi, a seveda nepopolno.Za njim zopet popolnoma nenatančno Majda Smole v Graščine na nekdanjem Kranjskem (1982), kjer sta pomešana zgradba in gospostvo, graščina pa je vse, kar paše ali ne.Tako navadne hube kot gradove.To delo je običajno faktografsko delo, ali preprost prepis deželne deske.

• Enako velja za Štajersko(Hans Pirchegger-1962) , za primorske pokrajine, Koroško in Prekmurje pa sploh ni primerljivih del.

ŠE NERAZISKANA PROBLEMATIKA GRADOV

• Prav tako nimamo natančno raziskano, katere upravne funkcije je v preteklosti opravljal posamezen grad.Za prenekatero zemljiško gospostvo ne vemo natančno, kdaj je bil sedež gospoščinske uprave prenesen iz višinskega gradu v novozgrajeni nižinski grad ali dvorec.Vendar se je zelo redko zgodilo čez noč: podatek je recimo za grad Dobrna, ki se je na velikonočno nedeljo 1772 začel nenadoma podirati, njegove stanovalce pa je to pognalo v beg brez vrnitve.

• Naslednja neraziskana stvar je še vprašanje, kje v gradu so bile pisarne in drugi uradovalni prostori. Zapuščinski inventar umrlega graščaka opisuje te prostore, torej so bili, a kje?

•