J. S. Bach 1685–1750 doba razsvetljenstva



Yüklə 445 b.
tarix10.11.2017
ölçüsü445 b.


J. S. BACH 1685–1750

  • DOBA RAZSVETLJENSTVA


RAZSVETLJENSTVO

  • Čas evropskega meščanstva

  • Cilji: zdrav, kritičen razum v

    • Književnosti
    • Umetnosti
    • Filozofiji
    • Politiki
    • Javnem življenju
    • KOZMOPOLITIZEM


RAZSVETLJENSTVO

  • Zavrže:

    • Nadnaravnost v religiji
    • Metafiziko
    • Formalizem
    • Nasledstvo avtoritet
    • priviligiranost


RAZSVETLJENSTVO

  • Prizadevanja za

    • Politični
    • Družbeni
    • Znanstveni
    • Moralni
    • Tehnični napredek človeštva
    • Zdrav razum
    • Empirično raziskovanje
    • Svobodo človeka -VOLTAIRE, ROUSSEAU


GLASBENIKI RAZSVETLJENSTVA

  • BACH

  • HAENDL

  • VIVALDI

  • TARTINI

  • D. SCARLATTI

  • COUPERIN

  • RAEMEAU

  • PERGOLESI



ZNAČILNOSTI GLASBE prve pol. 18. st.

  • INSTRUMENTALNA IN VOKALNA POLIFONIJA, kot nasprotje

  • GALANTNI STIL – drugačna monodija, po 1700



ZNAČILNOSTI GLASBE prve pol. 18. st.

    • Drobna motivika,
    • nizanje glasbenih misli
    • Couperin, D. Scarlatti, Telemann
  • RAHLOČUTNI SLOG – ok. 1730

    • spevnost,
    • večji kontrasti, kromatična napetost
    • ekspresivna, dinamična nasprotja
    • motivi vzdihov - zadržki


RAHLOČUTNI SLOG

  • Menjavanje dura in mola

  • Oddaljene tonalitete

  • Poudarjanje čustev in domišljije

  • Večanje subjektivnosti



J. S. BACH – G. F. HAENDL

  • BACH:

    • umirjen,
    • skromen,
    • introvertiran…,
    • posveča se instrumentalni glasbi,
    • polifonija,
    • neobičajno prepletanje glasov,
    • disonančnost


J. S. BACH – G. F. HAENDL

  • HAENDL:

    • nemiren,
    • ambiciozen,
    • željan slave…,
    • obsežna vokalna dela,
    • izrazita ritmika,
    • zvočnost,
    • efektnost,
    • konsonanca…


J. S. BACH

  • Eisenach – Leipzig

  • 1703, violinist v Weimarju

  • 1703-08, organist

  • Arnstadt/ Mühlhausen

  • 1708-17, dvorni organist, Weimar

  • 1717-23, dvorni kapelnik, Köthen

  • 1723-50, kantor, Tomaževa cerkev, Leipzig



J. S. BACH

  • Cerkveni glasbenik, protestant

  • Izumitelj instrumentalnih fug

  • Mistika, poduhovljenost, religiozni simboli v glasbi

  • Vpliv na glasbenike 20. stoletja

  • Iz družine mestnih piskačev, organistov, kantorjev

  • Z 18. leti izobražen organist, violinist, čembalist



J. S. BACH

  • WEIMAR:dvorni org., komorni glasb.

    • Orgelska dela, preludiji, fuge, kantate
  • KÖTHEN: dvorni kapelnik

    • Brandenburški koncerti, Dobro uglašen klavir, 1. del
  • LEIPZIG: kantor v Tomaževi c.



J. S. BACH – vokalna dela

  • PASIONI

    • Matejev pasion
    • Janezov pasion
  • MAŠE (h-mol)

    • “visoka maša”, 4 samostojne skladbe
  • BOŽIČNI ORATORIJ

    • Sestavljen iz KANTAT
  • KANTATE



J. S. BACH, duhovno-posvetna enovitost

  • ORGLESKA DELA:

  • sinteza italijanskega (Frescobaldi),

  • južnonemškega (Pachelbel) in

  • severnonemškega stila (Buxtehude)

  • Temeljijo na znanih oblikah: preludiji, fuge, tokate, fantazije…



J. S. BACH, duhovno-posvetna enovitost

  • DOBRO UGLAŠENI KLAVIR

    • Preludiji in fuge – KONTRASTI
    • PARTITE
    • UMETNOST FUGE
    • GOLDBERGOVE VARIACIJE


J. S. BACH, KOMORNA GLASBA

  • VPLIV ITALIJANSKE SONATE, KONCERTA, CONC. GROSSA, VIVALDIJA

    • Orkestrske suite
    • Konc. za čembalo
    • Skladbe za godala
    • Brandenburški koncerti
    • Umetnost fuge


J. S. BACH - LUTNJA

    • Priljubljen Bachov inštrument
    • tudi solistični inštrument
    • Zapisovanje v dveh sistemih (ne tabulature)
    • 4-7 del za lutnjo ali luteharpsichord


J. S. BACH - LUTNJA

    • Preludij v c-molu BWV 999
    • Fuga v g-molu, BWV 1000
    • Preludij, Allegro in fuga v Es-duru BWV 998
    • Suita v g-molu BWV 995, 996


J. S. BACH - VIOLINA

  • SONATE IN PARTITE za violino solo

    • Köthen, 1717-23
    • 3 CERKVENE SONATE,
      • 4 stavki (speven, fugiran…)
    • 3 PARTITE,
      • plesni stavki,
      • polifoni in linearni (arpegii)


J. S. BACH - VIOLINA

    • Nemška violinska igra:
    • polifona igra - dvojemke
    • manj virtuozna kot italijanska
    • Pesemske oblike,
      • variacije
      • cancone
      • sonate


J. S. BACH – VIOLA

  • VIOLA, ORKESTRSKI INŠTRUMENT

    • Diskant viola da gamba (6 strun)
    • Alt viola da gamba (prečke, 6 strun)
    • Viola d’amore, 7 strun + simpatetične strune


J. S. BACH – ČELO



J. S. BACH – ČELO

  • INŠTRUMENT ZA GENERALBAS

  • SOLISTIČNE SONATE, 1717-23

  • 6 SOLO SUIT

  • 6. za violo s 6 strunami

  • SONATA G-dur za violo da gamba in čembalo ali

    • Za 2 prečni flavti in basso c.


J. S. BACH – PIHALA, TROBILA

  • PREČNA FLAVTA, “rahločutni slog”

    • Šole: Hotterere,
    • 1707, Quantz, 1752
    • Izpopolnjena tehnika
  • OBOA: soli v orkestru



J. S. BACH – PIHALA, TROBILA

  • POZAVNE:

    • SATB, ROG: orkester
  • TROBENTA:

    • solistično,
    • v orkestru,
    • fanfare, kot človeški glas
  • FAGOT:

    • generalbas, orkester, komorna dela


BACHOV ORKESTER

  • Ok. 1730 – Leipzig

  • 2-3 1. violine, 2-3 2. violine

  • 2 – prvi violi, 2 – drugi violi

  • 2 – čela, 1 violin

  • 2-3 oboe, 1-2 flavti

  • 3 trobente

  • 1 pikolo

  • 1-2 fagota



Glasba za orkester

  • Razvoj:

  • od cancon da sonar,

  • koncerta,

  • intrade,

  • ritornella,

  • sinfonie,

  • sonate - do orkestrskih suit, vpliv uverture



Glasba za orkester

  • BACH, po l. 1740

  • 4 suite za orkester

    • Plesni stavki
  • SOLISTIČNI KONCERTI,

    • za violino,
    • čembalo


Concerto grosso

  • 6 BRANDENBURŠKIH KONCERTOV, 1721

  • Posvečeni: Ch. L. von Brandenburgu

  • Način izvajanja v Köhtnu

    • 17 inštrumentalistov
    • Bach – viola ali čembalo


Concerto grosso

  • KONCERT ŠT. 1, F - dur

  • ZASEDBA: violina pikolo, 2 lovska rogova, 3 oboe

  • SOLI: vl. Pikolo, 2 rogova, 2 oboi

  • TUTTI: 2 violini, 1 viola, violončelo

  • VEČZBOROVSKI KONCERT

  • STAVKI: italijanski koncert z menuetom, stavki iz franc. suite



ORGLE, KLAVIR, KLAVIKORD, ČEMBALO

  • GOLDBERG VARIACIJE:

    • kroženje v naravi in enotnost pogleda na svet
  • Aria – 30 variacij - Aria da Capo

  • Aria:

    • tema v basu,
    • italijanski vzori, harmonsko ogrodje v vseh variacijah


GOLDBERG VARIACIJE

  • ZNAČILNOSTI:

  • Podaljšanje teme,

  • kvartni intervali,

  • kadence, figure, lestvice, arpegii…

  • Oblike variacij

    • triosonate,
    • ples,
    • fuga, kanon…




Dostları ilə paylaş:


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2019
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə