Kaj je sploh avtoriteta?



Yüklə 459 b.
tarix10.11.2017
ölçüsü459 b.



Kaj je sploh avtoriteta?

  • Kaj je sploh avtoriteta?

  • Ali ima vsak učitelj/vzgojitelj/starš avtoriteto?

  • Kakšni so modeli avtoritete in kako so učinkoviti? Kaj vpliva na avtoriteto?

  • Ali stili avtoritete popuščajo- šola pred krizo avtoritete?



V šolo je treba vnesti dokaz življenja, razbiti njeno pusto, hladno, odbijajočo atmosfero, ter jo napraviti za kraj ustvarjalnega dela, tako učiteljev kakor učencev;

  • V šolo je treba vnesti dokaz življenja, razbiti njeno pusto, hladno, odbijajočo atmosfero, ter jo napraviti za kraj ustvarjalnega dela, tako učiteljev kakor učencev;

  • odnos učitelja – učenca ( spremenjena vloga učitelja in učenca );

  • Učenec naj bo v vzgojno-izobraževalnem procesu subjekt



= svobodna in samostojna izbira didaktičnega koncepta učenja in poučevanja, izbira metod in tehnik ter oblik dela.

  • = svobodna in samostojna izbira didaktičnega koncepta učenja in poučevanja, izbira metod in tehnik ter oblik dela.

  • odgovornost in strokovna kompetentnost

  • Avtonomen in strokovno odgovoren učitelj bo s svojim delom skrbel za kakovost pouka, hkrati pa dvignil strokovni ugled.



Učitelj kot strokovnjak

  • Učitelj kot strokovnjak

  • Različne šolske situacije, okoliščine, osebnostne lastnosti in sposobnosti učitelja in učencev zahteva originalno ravnanje in ukrepov ter iskanje izhodov.

  • . Strokovni-pedagoški vidik pri šolskem delu, usmerja učitelja da na svoj način interpretira svobodo oz. avtonomijo učitelja, njegove pravice in dolžnosti, pristojnosti in odgovornosti.



Učitelj kot uslužbenec :

  • Učitelj kot uslužbenec :

  • -Predpisane naloge so namreč kot standardi, ki se jih morajo držati vse šole in učitelji, saj so pomemben element sistema, kateri bi se zrušil.

  • - Močno je izražena učiteljeva odgovornost do nadrejenih, šolsko-upravnih oblasti, ki ga kontrolirajo in od katerih je pravzaprav odvisen njegov šolski obstoj. (ravnatelj)



Učitelj kot oseba in osebnost:

  • Učitelj kot oseba in osebnost:

  • Ali se mora učitelj žrtvovati v celoti? Ali mora organizacija šolskega dela prezreti učitelja kot osebo in osebnost? Ali ima učitelj dolžnost in pravico, da »živi« samo za učenca?

  • Šola bi morala učitelju predstavljati tudi tisto življenjsko področje dela, kjer bo skušal uveljaviti neke svoje osebne strokovne zamisli, ambicije in cilje.



Represivni stil

  • Represivni stil

  • Permisivni stil

  • Laissez faire stil

  • Demokratičen stil



Represivni stil: Poudarja negativna vzgojna sredstva ( prepovedi, omejitve, nadzorovanje, utesnjevanje ), vzgoja je zasičena s predsodki, odpori, negativnimi čustvi;

  • Represivni stil: Poudarja negativna vzgojna sredstva ( prepovedi, omejitve, nadzorovanje, utesnjevanje ), vzgoja je zasičena s predsodki, odpori, negativnimi čustvi;

  • Permisivni stil: Prevladujejo pozitivni vzgojni vplivi (ljubezen, skrb za razvoj, upoštevanje otrokovih potreb). Rezultat je srečen, samostojen, ustvarjalen posameznik.



Laissez faire: Francoski izraz, ki pomeni »pusti, da gredo stvari po svoje«.

  • Laissez faire: Francoski izraz, ki pomeni »pusti, da gredo stvari po svoje«.

  • Učitelj se odreče odgovornosti, učenci delajo, kar hočejo.

  • Demokratičen vzgojni stil pomeni demokratičen oz. partnerski odnos obeh, kjer učitelj vodi vzgojno izobraževalni proces in vzpodbuja učence, da se vključujejo po svojih interesih, znanju in sposobnostih in skupaj prihajajo k cilju.



Apostolska avtoriteta

  • Apostolska avtoriteta

  • Kantova simbolna avtoriteta uma

  • Prikrita avtoriteta ( Rousseaujeva skrita avtoriteta vzgoje )

  • Samoomejitvena avtoriteta



Osnovna značilnost svetopisemskega modela avtoritete je, da izbrani posamezniki ( apostoli ) dobijo od Boga poseben položaj in poslanstvo, da širijo pravoverni nauk, s tem pa tudi posebno avtoriteto.

  • Osnovna značilnost svetopisemskega modela avtoritete je, da izbrani posamezniki ( apostoli ) dobijo od Boga poseben položaj in poslanstvo, da širijo pravoverni nauk, s tem pa tudi posebno avtoriteto.

  • Cilj je bil vzgojiti otroka, ki bo brez besed izvršil ukaz. Pri tem so dovoljena vsa sredstva, tudi kaznovanje in ustrahovanje, saj se otrok rodi z izvirnim grehom, katerega je potrebno odstraniti.



Zagotavljanje učiteljevega apostolskega položaja je bilo predvsem odvisno družinske vzgoje.

  • Zagotavljanje učiteljevega apostolskega položaja je bilo predvsem odvisno družinske vzgoje.

  • Komunikacija med učiteljem in učenci je predvsem enosmerna.

  • Namen apostolske avtoritete je vzgojiti posameznika k poslušnosti, ponižnosti in podrejenosti,



»Dve iznajdbi ljudi pač res lahko imamo za najtežji: iznajdbo umetnosti vladanja in iznajdbo umetnosti vzgoje«. (Kant, 1988)

  • »Dve iznajdbi ljudi pač res lahko imamo za najtežji: iznajdbo umetnosti vladanja in iznajdbo umetnosti vzgoje«. (Kant, 1988)

  • Po Kantovem pojmovanju je vzgoja umetnost in v središče postavlja človekov razum.

  • Kant pod vzgojo razume: oskrba, oblikovanje (discipliniranje) in poučevanje



Vzgoja vzame človeku divjost in prilagodi otroka zahtevam, ki veljajo v družbi.

  • Vzgoja vzame človeku divjost in prilagodi otroka zahtevam, ki veljajo v družbi.

  • Če otrok ne upošteva navodil, mora biti kaznovan.

  • Pri vzgoji ne smemo popuščati.

  • Kant daje javni vzgoji prednost pred domačo





Na otrokov razvoj vplivajo trije dejavniki:

  • Na otrokov razvoj vplivajo trije dejavniki:

  • prirojena narava;

  • življenjsko okolje (stvari);

  • vzgoja (ljudje)‏;





Koncept : oblika podrejanja, ki pomaga k postopnemu osamosvajanju in s tem tudi k ukinitvi avtoritarnega vodenja.

  • Koncept : oblika podrejanja, ki pomaga k postopnemu osamosvajanju in s tem tudi k ukinitvi avtoritarnega vodenja.

  • Angleška teoretika P.H.Hirst in R.S.Peters, pravita, da mora dober učitelj vzgajati tako, da bo njegova avtoriteta nekoč odveč.

  • Načela avtoritete



racionalna

  • racionalna

  • iracionalna

  • javna

  • anonimna

  • pozicijska

  • karizmatična



Gogala: »...tiste gonilne sile, tistega nemirnega ognja v pedagogovi duši, zaradi katerega pedagog ne more ostati brez pedagoškega dela.«

  • Gogala: »...tiste gonilne sile, tistega nemirnega ognja v pedagogovi duši, zaradi katerega pedagog ne more ostati brez pedagoškega dela.«

  • DUHOVNA LJUBEZEN-vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju.

  • Pojmoval se je kot medij za doseganje avtoritete (ko direktno kaznovanje ne pomaga več, se otroku vzame ljubezen), je pa tudi osnovno vzgojno sredstvo.



»Evalvacija je sistematično zbiranje in ocena podatkov, ki zagotavljajo koristno povratno in formacijo o predmetu poučevanja (naprimer o korkulu, osebah dejavnostih, uslugah...) Z evalvacijo identificiramo in ocenimo učinke in učinkovitost programa« (Trochin, 2002)

  • »Evalvacija je sistematično zbiranje in ocena podatkov, ki zagotavljajo koristno povratno in formacijo o predmetu poučevanja (naprimer o korkulu, osebah dejavnostih, uslugah...) Z evalvacijo identificiramo in ocenimo učinke in učinkovitost programa« (Trochin, 2002)

  • »ovrednotenje« (Štrajen, 2000, stran 6 )

  • = torej sistematično zbiranje informacij o vseh sestavinah programa, vseh stopnjah procesa spreminjanja in ugotavljanja, ali so cilji doseženi.



Profesionalno rast učitelja moramo videti kot vseživljenjski proces, ki vključuje nenehno učenje in profesionalni razvoj skozi poklicno pot ( Kalin, 2003, str. 127 ).

  • Profesionalno rast učitelja moramo videti kot vseživljenjski proces, ki vključuje nenehno učenje in profesionalni razvoj skozi poklicno pot ( Kalin, 2003, str. 127 ).

  • Z novim znanjem in pedagoškimi izkušnjami pedagoški delavci spreminjajo, (pre)oblikujejo svoj odnos do učencev, strokovnega dela, ki ga opravljajo, spreminjajo pristope k delu z učenci, prehajajo skozi različna poklicna obdobja.



Napredovanje:

  • Napredovanje:

  • -vzgojitelji predšolskih otrok hitreje napredujejo od učiteljev.

  • -dobijo lahko različne nazive (vzgojitelji); svetovalka, mentorica, svetnica.



Cenčič, M. ( 2005 ). Nadaljnje izobraževanja in uspešnost pedagoških delavcev. V: Sodobna pedagogika, št. 5, str. 100

  • Cenčič, M. ( 2005 ). Nadaljnje izobraževanja in uspešnost pedagoških delavcev. V: Sodobna pedagogika, št. 5, str. 100

  • Devjak, T. ( 2007 ). Vloga nadaljnjega izobraževanja. V. Sodobna pedagogika, št.2, str. 180

  • Javornik, M., Šebart, K.M. ( 1991 ). O vlogi učitelja v pedagoškem procesu. Sodobna pedagogika, št. 1-2, str. 27-36

  • Kroflič, R. ( 1997 ). Avtoriteta v vzgoji. Ljubljana: Znanstveno publicistično središče, str. 131-132, 259-317

  • Kroflič, R. ( 1997 ). Med poslušnostjo in odgovornostjo. Ljubljana: Vija

  • Kroflič, R. ( 2000 ). Avtoriteta in pedagoški eros. V: Sodobna pedagogika, št. 5, str. 56

  • Kroflič, R. ( 2000). Naravne meje vzgoje v javni šoli. Sodobna pedagogika, št.1

  • Kroflič, R. ( 2002 ). Izbrani pedagoški spisi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo

  • Novak, M. ( 2005 ). Vloga učitelja v devetletni OŠ. Nova Gorica: Melior

  • Resman, M. ( 1990 ). Učitelj – uslužbenec, strokovnjak, oseba, osebnost. V: Ućitelj, vzgojitelj – družbena in strokovna perspektiva. Zbornik posveta. Ljubljana: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije

  • INTERNET:

  • ▪ Robi Kroflič: Avtoriteta in pedagoški eros http://www.google.si/search?hl=sl&q=pedago%C5%A1ki+eros&btnG=Iskanje+Google&meta= (28. 10. 2007)

  • ▪ Mirjana Pintar: Šola pred krizo avtoritet

  • http://www.otrokdruzina.com/stare_%20stevilke/2004/januar/naslovna_tema_4.htm (28. 10. 2007)

  • ▪ Klemen Jakše: AVTORITETA ŠPORTNEGA PEDAGOGA

  • http://www.najdi.si/search.jsp?q=avtoriteta+u%C4%8Ditelj&o=0 (28. 10. 2007)

  • ▪ Zapiski: Teorija vzgoje; šudijsko leto 2002/03, izredni študij

  • http://www2.arnes.si/~akralj1/studij/gradivo/teorija_vzg/zapiski.html (28. 10. 2007)

  • ▪ Avtoriteta

  • http://www.studenti.pef.upr.si/~matejs/MARA01_Domace_Naloge/2.%20letnik/Teorija%20vzgoje/Seminarske/PETER%20&%20LUKA/AVTORITETA.doc (28. 10. 2007)





Dostları ilə paylaş:


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2019
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə