Pred poledenitvijo je reka V površje vrezala globoko dolino. Pred poledenitvijo je reka V površje vrezala globoko dolino

Pred poledenitvijo je reka v površje vrezala globoko dolino.

• Pred poledenitvijo je reka v površje vrezala globoko dolino.

• Med poledenitvijo se je cela dolina napolnila z ledom. Ker je led je s svojo težo brusil dno doline se je dolina poglobila in razširila. Tako je dobila obliko črke U.

• Ko se je podnebje otoplilo se je led začel umikati.

• Zaradi otoplitve so se velikanske gmote ledu stalile. Gladina morja se je dvignila in zalila ledeniško dolino. Nastal je fjord.

Fjord je ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.

• Fjord je ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.

• Je najznačilnejša oblika površja v severni evropi.

Za fjord so značilna strma pobočja prek katerih se reke izlivajo v slapove.

• Za fjord so značilna strma pobočja prek katerih se reke izlivajo v slapove.

• Nad fjordi so ledeniške uravnave, ki jih na Norveškem  imenujejo fjel.

•  Na koncu fjorda je reka, ki v slapu priteka s strmega pobočja.

Nahajajo se vzdolž celotne norveške obale

• Nahajajo se vzdolž celotne norveške obale

• Najbolj poznan fjord je fjord Geiranger.

Fjord Geiranger je eden izmed najbolj poznanih fjordov na svetu. Sodi med ene najdaljših. Porasla pobočja na najvišjih delih zamenjujejo skale, prek katerih se preliva nekaj mogočnih slapov. Na ozkih ravninskih predelih lahko še vedno vidimo opustele kmetije, ki so bile nekoč dom majhnih kmetov in gorskih pastirjev.

• Fjord Geiranger je eden izmed najbolj poznanih fjordov na svetu. Sodi med ene najdaljših. Porasla pobočja na najvišjih delih zamenjujejo skale, prek katerih se preliva nekaj mogočnih slapov. Na ozkih ravninskih predelih lahko še vedno vidimo opustele kmetije, ki so bile nekoč dom majhnih kmetov in gorskih pastirjev.