Predmet in problem

 
99
zavrtostjo s stopnjo značilnosti 0,01 in z nevrotičnostjo ter spontano agresivnostjo 
(impulzivnostjo) s stopnjo značilnosti 0,05. To pomeni, da so vojaki, ki so počasneje 
opravili s poligonom nazaj bolj zavrti, nevrotični in impulzivni. S testom tek na 2400 m 
(COO) šibko negativno s stopnjo značilnosti 0,05 korelira mirnost. Ker tudi tek na 2400 m 
sodi med teste, pri katerih višja vrednost pomeni slabši rezultat, ta povezava pomeni, da 
so boljši tekači na 2400 m mirnejši. S stopnjo značilnosti 0,05 korelirata še dve dvojici 
motoričnih testov in osebnostnih dimenzij. Prva je test zgibov na drogu (ZGB) z 
maskulinostjo. Povezava je pozitivna, kar pomeni, da imajo vojaki, boljši v zgibih, bolj 
izraženo osebnostno dimenzijo maskulinosti. Drugi par je motorični test osmica s 
pripogibanjem (OS), ki korelira z ekstravertiranostjo. Gre za negativno povezavo, a ker je 
osmica s pripogibanjem test, kjer višja vrednost pomeni slabši rezultat, velja, da so vojaki z  
boljšim rezultatom v tem gibalnem testu bolj ekstravertirani oziroma manj introvertirani.   
 
Motorični test poligon nazaj predstavlja test koordinacije gibanja in je dal zanimive in iz 
literature že dobro poznane rezultate, da nevrotični in impulzivni posamezniki slabše 
opravljajo teste koordinacije. Tako Ismail (1976) navaja, da testi koordinacije gibanja in 
ravnotežja korelirajo s čustveno stabilnostjo, saj ti testi zahtevajo zbranost, mirnost in 
osredotočenost. Eysenck (1970-71) je odkril, da teste koordinacije gibanja bolje rešujejo 
čustveno stabilni posamezniki, slabše pa nevrotične osebe, ki so napete, nesproščene, 
razdražljive in anksiozne, kar izhaja iz višje vzburjenosti subkortikalnih središč. Prav 
anksioznost, ki je poddimenzija nevroticizma, predstavlja regulator motoričnega 
obnašanja, saj zmanjšuje učinkovitost različnih gibalnih nalog, ki se kaže v počasnejših 
gibih, zmanjšani agilnosti in slabši koordinaciji (Horga, 1979). Pri anksioznejših osebah so 
raziskave odkrile višjo napetost v mišicah rok in slabše koordinirano delo fleksorjev in 
ekstenzorjev (Weinberg in Hunt, 1976, povzeto po: Tušak in Tušak, 2003). Povečana 

---

 
100
anksioznost in s tem večja nevrotičnost negativno vplivata na izvajanje gibalnih nog, ki 
zahtevajo precizno doziranje sile (Tušak in Tušak, 2003) oziroma natančno izvajanje 
(Wanner in Little, 1998).  Tudi Kerin (1985) je ugotovil, da nevroticizem negativno vpliva na 
naloge, ki zahtevajo visoko raven razvitosti lokomotorne koordinacije. Pri testu poligon 
nazaj je treba aktivirati le tiste mišične skupine, ki omogočajo optimalno izvedbo. Ker pa je 
pri nevrotičnih posameznikih vzburjenost živčnega sistema zelo visoka, se impulzi pošiljajo 
tudi v mišice, ki s svojo aktivnostjo motijo idealno izvedbo vaje. Poleg tega test poligon 
nazaj zahteva določeno sproščenost in koncentracijo, ki pa je nevrotični posamezniki niso 
sposobni vzpostaviti. Z vsem naštetim lahko tudi pojasnimo tendenco, ki se kaže med 
mirnostjo in testom ravnotežje na T-klopci, saj so bolj nevrotični posamezniki slabše 
opravili omenjeni test ravnotežja. Do podobnih ugotovitev, da nevroticizem korelira s testi 
koordinacije in ravnotežja, so poleg že navedenih pripeljale že nekatere druge raziskave 
(Morgan, 1994; Mrakovič s sod., 1974; Dolenec, 2001).  
 
Drugi test koordinacije je bila osmica s pripogibanjem in njena pozitivna korelacija z 
ekstravertiranostjo potrjuje že znane ugotovite drugih avtorjev. Tako Mrakovič (1977) in 
Caprara s sod. (1997) navajata visoko povezanost ekstravertiranosti s testi koordinacije, ki 
zahtevajo  čim hitrejšo izvedbo aktivnosti. Vzrok zato predstavlja dejstvo, da so intro- in 
ekstravertne oblike obnašanja pod vplivom kontrolnih mehanizmov, ki regulirajo nivo 
inhibicije oziroma ekscitacije (Mrakovič, 1977). Za ekstravertirane je značilna nizka stopnja 
habitualne kortikalne vzburjenosti, zato iščejo dodatno možgansko stimulacijo in dodatne 
vire zunanjega vzburjenja, da bi stopnjo vzburjenja dvignili na optimalni nivo. Zato so 
usmerjeni k zunanjim dražljajem, aktivnost je povečana in usmerjena navzven. Pistotnik 
(2003) navaja, da je koordinacija bolj kot katerakoli druga motorična sposobnost odvisna 
od delovanja centalnega živčnega sistema. Njegove funkcionalne značilnosti skupaj s 

---

 
101
senzoriko (sprejemniki informacij) predstavljajo genetsko osnovo koordinacije. Zato je 
njena manifestacija odvisna od treh temeljnih dejavnikov: sistema za sprejem in analizo 
informacij, centra za gibalni spomin in kortikalnih in subkortikalnih centrov za oblikovanje 
gibanja. Ti centri so torej stična točka ekscitacije oziroma inhibicije na eni strani ter 
oblikovanja gibanja, ki je ključni element koordinacije, na drugi. Od tod tudi že prej 
omenjena medsebojna korelacija koordinacije in ekstravertiranosti.  
   
Poligon nazaj statistično značilno korelira z zavrtostjo, ki opisuje plahost, zadržanost v 
komunikaciji z drugimi, včasih motenost ali celo nesposobnost navezovanja stikov in 
negativno korelira z družabnostjo (Bele-Potočnik s sod., 1984). Obe navedeni osebnostni 
dimenziji sta pomembna elementa dimenzije ekstra- in introvertiranosti. Visoka vrednost 
ekstravertiranosti namreč označuje družabnost, to je potrebo in iskanje stikov z ljudmi, 
sposobnost njihovega vzpostavljanja, hitro sklepanje prijateljstev in je nasprotje zavrtosti. 
Za ekstravertirane je značilna visoka mentalna hitrost, to pomeni, da naj bi hitreje 
sprejemali, analizirali in obdelovali informacije ter pripravljali motorične odgovore. Zato naj 
bi bile lastnosti ekstravertiranih visoko povezane s testi koordinacije (Mrakovič, 1977; 
Caprara s sod., 1997), ki zahtevajo čim hitrejšo izvedbo aktivnosti, med katere sodi tudi 
poligon nazaj. Ravno obratno pa torej introvertirani, torej zavrti, nedružabni, zadržani, vase 
zaprti posamezniki slabše opravljajo teste koordinacije, saj počasneje sprejemajo, 
analizirajo in obdelujejo informacije ter počasneje pripravljajo motorične odgovore.  
 
Za mirnejše vojaki se je pokazalo, da naj bi bili bolj vzdržljivi v teku na 2400 m. Za mirnost 
velja, da predstavlja enega izmed pomembnih elementov introvertiranosti. Če 
ekstravertiranost na eni strani označuje živahnost (neprisiljenost, impulzivnost, zgovornost, 
oseba ima rada spremembe in zabavo), aktivnost in vzburljivost (podjetnost, oseba vodi, 

---