Predmet in razvoj psihologije
Opiši značilnosti normalne porazdelitve rezultatov in jo pojasni na primeru konkretnih rezultatov
Yüklə 269,33 Kb.
|
Opiši značilnosti normalne porazdelitve rezultatov in jo pojasni na primeru konkretnih rezultatov. NORMALNA PORAZDELITEV Normalna krivulja (Gaussova) je simetrična, teoretična, zvonaste oblike in enovrha. Večina vrednosti je srednjih, manj pa jih je skrajnih rezultatov. Temelji na zapleteni matematični formuli. PRIMER: iz populacije izberemo dovolj velik naključen vzorec proučevancev in jim izmerimo inteligentnost. Predpostavimo da se inteligentnost v populaciji razporeja tako, da jo ima največ ljudi na povprečju, najmanj je genialnih in takšnih s hudimi motnjami. Če te rezultate grafično prikažemo dobimo približek normalne krivulje.
RANŽIRNA VRSTA: urejanje podatkov oz rezultatov po velikosti. Takoj vidimo najmanjši in največji rezultat, kateri se največkrat ponavlja,.. izpišemo število enot v vzorcu (oznake moramo razložiti v obliki legende): N= numerus (število enot v vzorcu ) Xmin=najmanjši rezultat Xmax= največji rezultat Frekvenčna porazdelitev individualnih in grupiranih rezultatov: če je veliko, ponavljujočih se podatkov. Od najmanjšega do največjega napišemo posamezne rezultate in poleg njih frekvence-število ali delež ponovitev. Absolutna frekvenca= število; relativna frekvenca= delež, izražena v %
(pri hisotogramu so rezultati enakomerno porazdeljeni znotraj posameznega razred)
Aritmetična sredina ali povprečje: vse rezultate seštejemo, njihovo vsoto pa delimo s številom rezultatov. Numerus reprezentativnega vzorca najmanj 30. Mediana: je vrednost, ki leži na sredini ranžirne vrste: Modus: je rezultat ki se največkrat pojavi Pogoji za določitev srednjih vrednosti:
ARITMETIČNA SREDINA : pri homogenih populacijah, kjer se ne pojavlja veliko skrajnih vrednosti, ki bi izkrivile povprečje, najbolj natančna. MEDIANA: ne upoštevamo vrednosti vseh rezultatov, ne izčrpamo vseh informacij. Reprezentativno povprečje. Modus: upošteva le najpogostejšo vrednost in nobene druge. Neuporabna mera srednje vrednosti v primerih ko imamo malo podatkov.
Zanima nas koliko so individualni rezultati razpršeni/zgoščeni okrog povprečja. RAZPON (razmik): najpreprostejša , najmanj natančna mera razpršenosti. Je razlika med največjim in najmanjšim rezultatom. STANDARDNI ODKLON (deviacija,SD): najpogosteje uporabljena mera zgoščenosti. Pove kolikšna so povprečna odstopanja posameznih rezultatov od aritmetične sredine.
KORELACIJA je povezanost oz odvisnost med dvema spremenljivkama. Ena od mer stopnje povezanosti je Pearsonov koeficient korelacije, ki pove kako se obnaša ena spremenljivka (x), če se druge spremenljivka (y) spreminja. Popolnih korelacij v psihologiji ni, napovedujemo oz predvidevamo le z večjo ali manjšo stopnjo vrednosti. PRIMER: -pozitivna korelacija: čim boljše učne navade imajo dijaki, tem boljši je v povprečju njihov uspeh. -negativna korelacija: čim pogosteje dijaki izostajajo od pouka, slabši je v povprečju njihov učni uspeh.
DEDNOST Dednost določa potencial oz meje znotraj katerega se lahko razvije neka značilnost. Nosilec dednega zapisa je GEN. Geni so nosilci dednega zapisa oz informacija in so razvrščeni na kromosome.
OKOLJE Okolje je celota zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj posameznika. Lahko deluje spodbujevalno in zaviralno. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na naš razvoj so:
Okoljski vplivi pomembnejši pri oblikovanju značajskih lastnosti (poštenost, marljivost) - SOCIALNA DEPRIVACIJA: oz prikrajšanost za socializacijo; osiromašenje odnosov in stikov z drugimi ljudmi . - SOCIALIZACIJA: je proces preko katerega se posameznikove vrednote, stališča, prepričanja oblikujejo v skladu s tem kar je v določenem družbenem sistemu zaželjeno. - PRIMARNA SOCIALIZACIJA: je socializacija, kateri smo najprej izpostavljeni; izvajajo jo starši - SEKUNDARNA SOCIALIZACIJA: izvajajo jo vrtci, šole… - RESOCIALIZACIJA: zaporniki, prevzgojni domovi SAMODEJAVNOST Je zmožnost, da se zavestno odločamo, svobodno izbiramo in da ravnamo v skladu s svojimi odločitvami. Je dejavnost, ki izhaja iz naše volje, naših zavestnih dejanj, pobud. Rutinsko in življenjsko odločanje (faze) : 1. zamisel 2. namera 3. odločitev 4. izvedba
-Geni določajo zgornjo mejo soodvisnosti. Od okolja in samodejavnosti pa je odvisno kako se bo lastnost razvila. -Samodejavnosti in okolje lahko pospešujeta ali zavirata razvoj lastnosti, vendar ne preko danih možnosti. -Obstajati morajo vsi trije dejavniki drugače se osebnost ne more izraziti njihovo razmerja pa je pri posameznih lastnostih različno.
Pomen samodejavnosti v življenju je velik. Kajti omogoča nam umske kapacitete; izbira partnerja, šole, prijatelja. Ima odločilno vlogo v razvoju vsakega od 4 področij osebnostne strukture.
PREPLETANJE DEDNOSTI IN OKOLJA
ENOJAJČNI IN DVOJAJČNI DVOJČKI: Psihologi ugotavljajo vplive dednosti tako, da proučujejo dvojčke. Dvojajčni dvojčki se razvijejo iz različnih jajčec, medtem ko enojajčni dvojčki se razvijejo iz istega oplojenega jajčeca, zato so si dvojajčni dvojčki podobni le kot bratje in sestre, medtem ko so si enojajčni dvojčki identični. Značilnosti, po katerih so si enojajčni dvojčki skupne, ki so odraščali ločeno so podedovane. Razlikujejo pa se po značaju, sam na značaj vpliva okolje. Okolje pa sestavljajo šole, različni mediji, predvsem pa starši, ki otroke vzgajajo različno v različnih razvojnih obdobjih.
Čustva so duševni procesi in stanja, ki izražajo človekov vrednostni odnos do zunanjega sveta in samega sebe. Doživljamo jih v situacijah, ki jih zavestno ali nezavedno ocenimo za pomembne. Čustva so INTECIONALNI POJAVI: vsako čustvo ima svoj objekt, ki to čustvo povzroči. Pojavljajo se ob objektih, ki jih ocenjujemo za pomembne.
….so zelo močna, kratkotrajna čustvena stanja, ki se razvijejo v trenutku in jih spremljajo izrazite telesne spremembe, npr.: bes, panika, evforija( nebrzdano veselje). Afekti običajno obvladajo celotno osebnost ter zmanjšajo kritičnost in razsodnost mišljenja in ravnanja.
….so šibka in dolgotrajna čustvena stanja, ki imajo kljub manjši intenzivnosti velik vpliv na obnašanje, npr: zadovoljstvo. Razpoloženje predvsem vpliva na zaznavanje. Vpliva na selektivno pozornost. Razpoloženje traja od nekaj ur do več dni, v patoloških primerih tudi več mesecev. Razvijejo se postopno ( kot sled določenega čustva ali situacije) in pogosto se ne zavedamo njihovih vzrokov. V nasprotju z drugimi vrstami čustev, nimajo svojega objekta.
RAVNI IZRAŽANJA ČUSTEV: Situacija → interpretacija situacije → čustvo ↓ Kognitivna ocena ↓ Naše videnje tega dogodka SUBJEKTIVNO DOŽIVLJANJE ČUSTVA
Na psihološko razumevanje razvoja čustev je v preteklosti najbolj vplivala raziskava Katerine BRIDGES, ki je v sirotišnici več mesecev opazovala otroke in zapisovala pojavljanje čustvenih izrazov. Razvoj čustvovanja gre v smeri od splošnega vzburjenja k diferenciaciji različnih čustev. Najprej se razvijejo osnovna, nato kompleksna čustva.
VLOGA UČENJA IN ZORENJA PRI RAZVOJU ČUSTEV: Zmožnost čustvovanja je prirojena, posamezna čustva pa se razvijejo v stiku z okoljem- čustvenih odzivov se naučimo s KLASIČNIM in INSTRUMENTALNIM pogojevanjem, ter z MODELNIM učenjem (dovolj je, da otrok opazuje starše ter povezuje njihove obrazne izraze čustev in vedenje z določenimi situacijami. Čustva staršev bo otrok najprej podoživljal, pozneje pa jih bo v podobnih situacijah posnemal). Da se čustva pri človeku razvijejo morajo biti izražene v socialnem okolju.
Ob ustreznem razvoju se oblikuje čustvena zrelost, ki zajema 3 komponente oz. sestavine: USTREZNOST, URAVNAVANJE in RAZNOLIKOST čustvovanja. KOMPONENTE ČUSTVENE ZRELOSTI:
ZA OSEBE, KI SO ČUSTVENO ZRELE VELJA:
ZA OSEBE, KI SO ČUSTVENO NEZRELE VELJA:
OKOLJE, KI ZAGOTAVLJA USTREZEN ČUSTVENI RAZVOJ:
OKOLJE, KI NE ZAGOTAVLJA USTREZEN ČUSTVENI RAZVOJ:
ČUSTVA in MOTIVACIJA Sta zelo povezana procesa. Ko/če smo k nekem cilju motivirani, se v nas vzbudijo pozitivna čustva in obratno. Nezadovoljstvo potreb povzroča tudi negativna čustva. ČUSTVA in ZAZNAVANJE Čustva lahko povzročajo selektivno zaznavanje ali selektivno pozornost. Močna čustva lahko povzročijo motnje zaznavanja (iluzije, halucinacije) ČUSTVA in UČENJE Pomnjenje je pod vplivom močnih čustev lahko oteženo. Težek je tudi priklic iz spomina. Čustev se naučimo- predvsem kompleksih čustev. Kadar so prisotna čustva je pomnjenje učinkovitejše. Kadar so vpletena čustva se bomo nekaj prej naučili, saj sodelujeta obe hemisferi. KLASIČNO POGOJEVANJE: čustveni odzivi na nevtralne dogodke, ki so povezani z brezpogojnim dražljajem. MODELNO UČENJE: okoli sebe vidi +/ - čustva; čustva posnema iz okolice, ter jih izraža, primarna socializacija. INSTRUMENTALNO POGOJEVANJE: ni tako pomembno, okolica s svojimi odzivi na posameznikova čustva vpliva na ponavljanju le-teh. ČUSTVA in MIŠLJENJE Močna čustva lahko močno vplivajo na izbor strategije za reševanje problemov. Najprimernejša so šibkejša pozitivna ali negativna čustva. MISLI in ČUSTVA Napačne misli vplivajo na čustva.
MOTIVACIJA
POTEK MOTIVACIJSKEGA PROCESA: Na začetku imamo fiziološko in psihološko ravnovesje. Nato se porušita obe vrsti ravnovesja. Ko se poruši fiziološko ravnovesje, nam primanjkuje hrane, počitka. Pri porušenju psihosocialnega ravnovesja nam manjka zabave, ljubezni, znanja, ugleda. Stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči pomanjkanje ali presežek snovi v telesu ali informacij v duševnosti imenujemo POTREBA. MOTIV je doživeta potreba (čutimo nelagodje), usmerjena k določenemu cilju, od katerega pričakujemo, da bomo z njegovo uresničitvijo zadovoljili tudi potrebo. Signali, ki nas opozarjajo na pomanjkanje fiziološkega ravnovesja so telesni občutki, pri pomanjkanju psihosocialnega ravnovesja pa so to nelagodna čustva. Motivirani smo k cilju, s katerim lahko potrebo zadovoljimo. CILJI pa so predmeti in situacije, za katere pričakujemo, da bodo zadovoljili našo potrebo. Motivacija so vsi procesi spodbujanja, ohranjanja in usmerjanja telesnih in duševnih dejavnosti, zato da bi uresničili cilj. Obsega vsa gibala našega vedenja: potrebe, nagone, motive, želje, cilje, vrednote, interese, ideale. Nagoni in potrebe nas spodbujajo, nas potiskajo in ženejo v vedenje. V naši osebnosti imajo pomembno vlogo, kot motor pri avtu, zato nagone in potrebe imenujemo tudi motivacija potiskanja. Cilji, ideali in vrednote pa nam pomagajo izbrati način, kako bomo naše potrebe zadovoljili. Želimo si jih doseči, ker domnevamo, da bomo zadovoljili naše potrebe, saj usmerjajo in spodbujajo naše vedenje, ker se nam zdijo privlačni, zato jih imenujemo motivacija privlačnosti.
POTREBE PO OHRANITVI POSAMEZNIKOVEGA ŽIVLJENJA:
POTREBE PO OHRANITVI VRSTE:
RAZDELITEV MOTIVOV PO GLASSERJU:
Prijateljem in družini, po tem, da ljubimo, delimo in sodelujemo je zelo močna. Zadovoljujemo je v intimnih in prijateljskih razmerjih s partnerjem, družino, prijatelji, sošolci, sodelavci.. če ne najdemo pripadnosti pri ljudeh, jo iščemo pri živalih in celo pri predmetih (računalnik).
Spoštovanju, prevladi, pomembnosti je povezana s tem, da se čutimo močne, kadar skrbimo za druge ljudi ali zase, kadar premagamo svojo lenobo in vztrajamo pri načrtu, kadar dobimo priznanje, nagrado, dobro oceno, kadar lahko uveljavimo svoje mnenje, stališče.
Ugodju, veselju, smehu, učenju, razvedrilu.
Po izbiri, neodvisnosti, prostosti zadovoljujemo, kadar izbiramo in sprejemamo odločitve o tem, kako bomo živeli, s kom se bomo družili, kaj bomo brali, spoštovali, verovali, pisali, kako se izražali. Najpogosteje omejujemo sami sebe, saj je zavest o tem, kaj imamo, manj mučna od negotovosti glede tega, kaj bi utegnili dobiti. Zaradi tega strahu mnogi ljudje ostajajo v slabih razmerah, čeprav jih nihče ne sili. Glede teh potreb se še kar pojavlja dilema katere potrebe so PRIROJENE in katere PRIDOBLJENE. Glasser meni, da morajo biti poleg fizioloških potreb nujno zadovoljene tudi psihosocialne potrebe, sicer nismo srečni. Te potrebe pa se nenehno pojavljajo, celo po več hkrati, zato si ljudje prizadevamo, da bi dobili tisto, kar si želimo. POSLEDICE NEZADOVOLJITVE BIOLOŠKIH POTREB:
POSLEDICE NEZADOVOLJITVE PSIHOCOSIALNIH POTREB:
NAGONSKO: je enako pri vseh pripadnikih določene vrste, saj se s tem rodimo. Poteka po genetsko določenem vzorcu vedenja. (sesalni refleks-dojenček, potreba po spolnosti) SOCIALIZIRANO: poteka prilagojeno pravilom in načelom družbe. Socializiranega zadovoljevanja potreb smo se naučili in zato pravimo, da je pridobljeno.
HOMEOSTATIČNO: homeostaza- ravnovesje Cilj homeostatičnega zadovoljevanja potreb je vzdrževanje ravnovesja v človeku. Npr.: si lačen- ješ- si zadovoljen PRVOTNO STANJE---- POTREBA---- CILJ Za določene potrebe velja drug način zadovoljevanja potreb: zadovoljujemo psihosocialne potrebe na PROGRESIVNI NAČIN (progress- napredek) POTREBA → CILJ ↑
↑
Ko potrebo zadovoljimo se pojavi ista potreba na višji ravni. Zaradi tega načina zadovoljevanja potreb človek in človeštvo napreduje. POZITVINI IN NEGATIVNI VIDIKI PROGRESIVNEGA ZADOVO. POTREB: + napredek: napreduje človek in tudi človeštvo + ko dosežeš cilj si zadovoljen, kar vpliva na samopodobo, osebnostno se razviješ, življenje je zanimivo
Zavedna motivacija: je pod vplivom naše volje. O njej govorimo, ko skušamo z zavestnim namenom doseči nek cilj. Zavedamo se motiva, ki nas vzpodbuja k nekem cilju. Zavedamo se cilja in ga zavestno zberemo. Nezavedna motivacija: pravi, da je večji del našega vedenja nezaveden. Nezavedni so predvsem motivi, ki nas k nekem vedenju usmerjajo. Ti motivi so potlačeni, ker so boleči, s strani družbe pa nesprejemljivi. Bolj kot eno stvar tlačimo v podzavest, bolj sili v ospredje. Freud je nezavedno in zavestno ponazoril s prispodobo konja in jezdeca. Zavestno je človek, nezavedno je konj. (Freud je rekel, da človek lahko preživi v družbi, ampak mora brzdati svoje nagone in jih držati na vajetih, kot mora jezdec imeti na vajetih svojega konja. Nagoni težijo k takojšnji zadovoljitvi, zato se moraš brzdati.)
Maslow je potrebe razdelil na višje in nižje: OSNOVNE oz. NIŽJE POTREBE:
VIŠJE POTREBE:
7 potreba (po samoaktualizaciji) je najvišja potreba, ki človeku prinaša zadovoljstvo v življenju. Z njo človek razvija svoje zmožnosti, sposobnosti in samouresničevanje. Za tisto kar si nadarjen moraš razvijati, da si lahko zadovoljen. ZNAČILNOSTI MASLOWE HIERARHIJE POTREB:
PO MASLOWU SE NE DA RAZLOŽITI:
Nivo aspiracije: je raven ciljev, ki jih želimo doseči. Nivo aspiracije je odvisen od:
od dolgoročnega cilja, ki je pred posameznikom
- NOTRANJA MOTIVACIJA Želja po doseganju nekega cilja, izhaja iz nas samih - ZUNANJA MOTIVACIJA K doseganju nekega cilja težimo zaradi zunanjih dejavnikov; nagrade in kazni. Normalen razvoj teži od zunanje k notranji motivaciji. NAGRADA: občutek, zadoščanje,veselje. NOTRANJA motivacija je trajnejša, stabilnejša in zagotavlja večje uspehe. Za uspeh pa sta potrebni obe vrsti motivacije.
STORILNOSTNA MOTIVACIJA- AMBICIOZNOST Npr.: tisti, ki želi dobiti dobre ocene, dober uspeh v službi je njegova želja doseganje nadpovprečnih dosežkov, uspehov, ciljev. Značilnosti ljudi, ki so VISOKO storilnostno naravnani:
Značilnosti ljudi, ki so NIZKO storilnostno naravnani:
Nivo aspiracije: je raven ciljev, ki jih želimo doseči. Nivo aspiracije je odvisen od:
.
Čustva so motivacijski dejavniki. Neugodna čustva so marsikdaj pokazatelj nezadovoljenih potreb. Bolj smo motivirani za učenje, če nas tista stvar/snov zanima. Izogibamo se tistim situacijam/ljudem, ki v nas zbujajo neprijetna čustva. ZAZNAVANJE
OBČUTEK je doživetje, ki nastane zaradi delovanja dražljajev na čutilo; (prvoten odziv organizma na dražljaje) ZAZNAVA: je doživetje, ki nastane kot rezultat zaznavne organizacije in interpretacije čutnih informacij; je celostna in predmetna povezava posameznih občutkov.
Zaznavanje je proces organizacije in interpretacije občutkov oz proces organizacije in interpretacije informacij, ki jih sprejmemo s čutili. Vedno mora biti vsaj en dražljaj, ki je energetski proces, ki sproži nek proces (dražljaji. Dotik, prfum..). Čutni organi so specializirane anatomske strukture, v katerih pod vplivom ustreznih dražljajev nastane živčno vzburjenje. Čutnice so tisti del organa, ki dražljaj spremenijo v živčno vzburjenje. Iz čutil potuje vzburjenje po senzornih živčnih vlaken do možganov. Najprej pride vzburjenje v primarna senzorna središča(tu nastane občutek) in nato v asociacijska središča(tu se medsebojni občutki povežejo v celoto-zaznavo).
Nanj vplivajo: značilnosti dražljajev(občutljivost očesa odvisna od moči svetlobe), telesno in zdravstveno stanje posameznika (če smo prehlajeni se absolutna praga za vonj in okus zvišata), starost posameznika (starejši ljudje slabše slišijo). PRIMER: absolutni prag občutka tipa dlani merimo s pritiskom na kožo, da ugotovimo kakšna globina vgreza je potrebna za občutenje dražljaja.
PRIMER: če sobo močno osvetljuje sončna svetloba (osnovni dražljaj), sploh ne opazimo, če nekdo prižge/ugasne luč. Da bi opazil spremembo v osvetljenosti, bi moral biti drug dražljaj zelo intenziven.
Adaptacija na začetku poteka hitro potem pa vedno počasneje. Omogoča nam da smo pozorni na pomembne sprememb, ne da nas bi pri tem motili nepomembni dražljaji. Najhitreje se adaptira občutek vonja in tipa (izjema je občutek bolečine). Poznamo tudi adaptacijo občutka za toplo, hladno, na temo in svetlobo. PRIMER: močno neprijeten vonj, ki ga zaznamo v prostoru, po nekaj minutah ne vonjamo več. Ali pa ure na zapestju ne čutimo čez nekaj časa več.
Je najpreprostejša in primarna organizacija zaznav. Lik je tisti del čutnega polja, ki je v središču pozornosti, zdi se da leži pred podlago. Nasprotno je podlaga bolj nejasna, slabo organizirana in nedoločena. Nima prave oblike in leži za likom, nanjo nismo pozorni NAČELA ZDRUŽEVANJA (GRUPIRANJA) DRAŽLJAJEV:
Dražljaje, ki so blizu drug drugemu zaznamo kot celoto. Bližina je lahko prostorska ali časovna. PRIMER: npr kvadratke organiziramo v trojke, in vidimo npr štiri trojke in ne posameznih kvadratkov.
Podobne elemente zaznamo kot celoto, na osnovi svetlosti, velikosti, oblike ali barve, pri drugih čutih gre lahko za podobnost v vonju, okusu, teži in intenzivnosti. PRIMER: v seriji ABC123DEF zaznamo skupino števil, obdano z dvema skupinama črk.
Kot celoto zaznavamo elemente,dražljaje, ki si sledijo drug poleg drugega tako, da nadaljujejo začeto smer. To načelo velikokrat prepreči, da bi se združili v celoto deli, ki pripadajo različnima predmetoma.
Elemente zaznavamo tako, da je celota videti zaprta in popolna. PRIMER: sliko sestavljeno iz več nepovezanih delov zaznamo kot celoto.
Skupaj zaznavamo elemente, ki se gibljejo nasproti drugim, ki mirujejo, pa tudi elemente, ki se gibljejo v isti smeri ali z enako hitrostjo. PRIMER: zaradi načela gibanja vidimo utrinek na zvezdnatnem nebu.
ILUZIJE je dražljaj realen, prisoten v okolici, vendar ga napačno interpretiramo. Nanje vplivajo psihološki dejavniki lahko pa nastanejo tudi zaradi fizikalnih dejavnikov. Iluzije največkrat nastanejo zaradi močnih pozitivnih ali negativnih čustev, prepričanj, želja in pričakovanj. (npr ko gledamo grozljivko v kinu, si na poti domov zaradi strahu zazdi, da vidimo človeka namesto prometnega znaka. Fizikalno: veslo potopljeno v vodo sae nam zdi zlomljeno). Poznamo geometrične iluzije pogojuje avtomatična (in zato napačna) uporaba globinskih znakov, ki so vezani na izkušnje. HALUCINACIJE so zmotne zaznave, ki nimajo podlage v dražljajih v okolju, ampak jih izzovejo nenormalni procesi v centralnem živčnem sistemu. (duševne motnje, shizofreniki-slušne halucinacije, odvisniki,halucinogene droge-LSD, meskalin..)
Oblikuje se na osnovi predhodne izkušnje.
Človeku omogoča preživetje, saj s pomočjo zaznav dobivamo informacije iz okolja na podlagi katerih se potem vedemo. (če je zunaj mrzlo, se oblečemo). Zaznavamo lahko tudi iz samega sebe, lahko komuniciraš z drugimi, svet nam je jasen, obvladljiv.
Pozornost je proces usmerjenost oz osredotočenost na omejeno število dražljajev ( predmet, dogajanje, misel) . Od pozornosti je odvisno katere vidike sveta (dražljaje) bomo v določenem trenutku zaznavali. Dražljaje nenehno izbiramo oz selekcioniramo- osredotočimo se na nekatere in zanemarjamo vse druge. Če bi se pasivno odzvali na vse bi se težko znašli.
: Zunanji dejavniki: So lastnosti dražljajev, ki izzovejo našo pozornost -Čim bolj je intenziven dražljaj, tem bolj se vriva v zavest (močna svetloba ali zvok vzbudijo pozornost). -šibki dražljaji, ki trajajo dovolj dolgo in se pogosto ponavljajo ali so konstantni drugim zbudijo pozornost (npr črno-bela fotka med barvnimi, grenak okus med sladkimi). -Gibanje in spreminjanje dražljaje pritegne pozornost (hitreje opazimo premikajoče/utripajoče napise nad lokali) -modalnost dražljaja, najbolj pritegnejo pozornost slušni nato pa vidno dražljaji (visoki toni, florestenčne barve)
-Na kaj bomo pozorni je odvisno tudi od izkušenj in znanja. Na stvari, dogodke in situacije, s katerimi imamo izkušnje, ki jih poznamo, o katerih nekaj vemo, smo bolj pozorni.
Je proces zaznavanja in presojanja drugih ljudi, samih sebe, socialnih odnosov in socialnih situacij. Socialno zaznavanje je navadno vzajemno( naša pričakovanja in presoje vplivajo najprej na naše vedenje, pozneje pa na pričakovanja, presoje in vedenje drugih.
PRVI VTIS:prva informacija, vtis ki si ga ustvarimo že ob prvem srečanju s posameznikom, zelo težko zamenjamo z drugim vtisom. Ohrani se in vpliva na naše zaznavanje in presojanje posameznika ob ponovnih srečanjih ali novih informacijah. Pogosto je trdovraten, tudi ko nove informacije nasprotujejo prvemu vtisu, le-tega ponavadi ne spremenimo. HALO UČINEK: prehitro sklepanje z ene lastnosti na drugo oz. pretirano posploševanje (učitelj te ustno sprašuje in vidi da imaš drugje enke, zato te takoj označi za lenega dijaka) NAPAKA SIMPATIJE: ljudem, ki so nam bolj simpatični, ga prej označimo za dobrega, sposobnega. Napake in negativne lastnosti ljudi, ki so nam všeč, lažje spregledamo.
Se lahko nanašajo na nas same (imamo slabo samopodobo, nismo zadovoljni s sabo, se precenjujemo) na druge ljudi in na naše odnose z njimi( smo pretirano zaupljivi, sovražni, odklonilni) ter na situacije (pri nastopu pred razredom dijak pomisli, da je od tega odvisno ali ga bodo sprejemali ali ne). MIŠLJENJE 1.Opredeli pojem mišljenja! Je proces odkrivanja novih odnosov med informacijami; v širšem pomenu pa vsi spoznavni procesi, ki potekajo v delovnem spominu, npr. predstavljanje, sanjarjenje, pomnjenje, odločanje.
3. Presodi pomen različnih oblik mišljenja v življenju! 4. Pojasni povezanost med mišljenjem in drugimi psihičnimi procesi! Čustva vplivajo na zaznavanje in na mišljenje. ČUSTVOVANJE: šibka pozitivna čustva pozitivno vplivajo, negativna in/ali močna čustva otežujejo učinkovito mišljenje in povečujejo subjektivnost mišljenja.
Miselne operacije so vezane na konkretne predmete in pojave. Otrok pri razmišljanju uporablja konkretne operacije, problem rešuje z lastnimi izkušnjami. Pri poučevanju potrebujemo nazorno razlago. Otrok je sposoben logičnega sklepanja, če stvari vidi, jih opazuje ali jih sam preizkusi. Otrok postane sposoben vživljanja v drugega (empatije). 4.FAZA FORMALNIH OPERACIJ (po 11.letu) je faza abstraktno logičnega mišljenja. Pri 14-15.letu doseže ravnotežje. Mišljenje postane abstraktno, ni več vezano na konkretne primere in situacije. Mladostnik je sposoben logičnega sklepanja. Mladostnik je sposoben hipotetičnega mišljenja (kaj bi lahko bilo), in na osnovi definicij usvaja abstraktne pojme (npr pravičnost, svoboda,..)
Njegova teorija je pomembna za razvojno, pedagoško in kognitivno psihologijo. Odprla pa je tudi številne probleme:
6. Opiši in razlikuj strategije reševanja problemov (poskusi in napake, vpogled, postopna analiza) in jih ponazori s primeri! STRATEGIJA POSKUSI IN NAPAKE: reševanja se lotimo naključno, ugibamo, preizkušamo različne rešitve, dokler ne naletimo na pravo. Vse možnosti so enakovredne. Je zamudna in neučinkovita tehnika, ki se je poslužujemo predvsem takrat, kadar se nam mudi in smo močno čustveno razburjeni (npr. brezglavo iskanje izgubljenega ključa). (ko se otroku pokvari računalnik bo najprej pritiskal z miško, nato s tipkama, dokler ga ne bo ponovno resitiral) STRATEGIJA VPOGLED do rešitve problema pridemo z nenadnim vpogledom (uvidom), ki temelji na videnju problema v novi luči..(kar naenkrat se ti posveti rešitev, ki si jo dolgo zaman iskal) STRATEGIJA POSTOPNA ANALIZA je bolj sistematična kot reševanje s poskusi in napakami, vključuje predvidevanje in načrtovanje. Pri doseganju cilja izbiramo tiste korake ali vmesne cilje, ki zmanjšujejo razliko med trenutnim/začetnim stanjem in ciljem. Problem vmesnih ciljev, zalasno oddalji od rešitve (navidezno cilj) 7. Razloži in presodi vlogo sposobnosti, motivacije, čustev in znanja pri reševanju problemov! SPOSOBNOSTI So nujne za reševanje problemov;različne sposobnosti potrebujemo za reševanje različnih problemov; višina sposobnosti je premosorazmerna z uspešnostjo reševanja; mišljenje inteligentnejših posameznikov je hitrejše in učinkovitejše. MOTIVACIJA Brez motivacije ni reševanja problemov; pri nizki motivaciji rešujemo premalo vztrajno; previsoka motivacija lahko blokira mišljenje. presoja: prešibka motivacija: premajhna zavzetost za reševanje problemov premočna motivacija: vodi do frustracij + za reševanje problemov moramo biti motivirani; motivi spodbujajo, usmerjajo in vzdržujejo mišljenje; zelo pomembna je notranja motivacija
ČUSTVA za uspešno reševanje problemov je optimalna zmerna čustvena vzburjenost; premočna ali prešibka čustva negativno vplivajo na reševanje problemov. Presoja: Premočna čustva: težave z zbranostjo, miselna blokada, reševanje po metodi poskusov in napak, odkrenljivost. Prešibka čustva: ni motivacije za reševanje problemov + šibka pozitivna čustva spodbujajo, usmerjajo in vzdržujejo mišljenje, npr. če smo dobro razpoloženi, se bomo lažje lotili zahtevnejšega problema -močna in neprijetna čustva zavirajo mišljenje, saj nas preveč vzburijo, da bi se lahko zbrali; čustva sprožajo neustrezne misli; čustva, npr. močan strah, lahko blokirajo mišljenje ZNANJA IN IZKUŠNJE: izkušnje so potrebne za učinkovito mišljenje. Večji obseg in boljša organizacija znanja olajšujeta reševanje problemov. Ljudje z več znanja najprej izdelajo načrt, kako bodo problem rešili, šele nato ga začnejo reševati. Ljudje z manj znanja se lotijo reševanja brez da bi kaj razmislili. Presoja: preveč izkušenj in togo znanje ovirata drugačnost mišljenja; premalo izkušenj vodi v manj učinkovito mišljenje. + znanje in predhodne izkušnje olajšujejo reševanje problemov; npr. strokovnjaki rešujejo probleme hitreje in bolj načrtno od laikov - znanje lahko reševanje problemov omejuje, saj povzroča fiksacije v mišljenju; to velja predvsem za odprte probleme, kjer se lahko zaradi predznanja pojavi fiksacija metode in funkcije.
Ustvarjanost je miselni proces, katerega rezultat so originalni in ustrezni dosežki. Pomemben vidik ustvarjalnosti je tudi ustreznost dosežka okoliščinam. Z ustvarjalnostjo se povezane tudi različne osebnostne značilnosti, kot so avtonomnost (neodvisnost), pozitivna samopodoba in samozaupanje, notranja motiviranost, vztrajnost, radovednost, inteligentnost. 3 sestavine po Gulifordu: FLUENTNOST oz tekočnost se kaže v hitrem navajanju številnih idej oz odkirvanju številnih rešitev ORIGINALNOST je prvi pomembni vidik ustvarjalnosti. Rezultat je vedno nekaj novega, svojevrstnega, redkega,.. originalne rešitve so pogoste duhovite in asociativno oddaljene od problema. Lahko se kaže v rešitvah problema, načinih reševanja problema ali v odkrivanju problemov. (zakaj pade jabolko na zemljo, Luna pa ne?) FLEKSIBILNOST oz prožnost pa v navajanju različnih idej oz odkrivanju kakovostno različnih rešitev, spreminjanju strategije reševanja problema in zmožnosti prestrukturiranja problema, ki omogoča videnje problema v novi luči. 9. Opiši in s primeri ponazori faze ustvarjalnega procesa (preparacija, inkubacija, iluminacija, verifikacija) PREPARACIJA oz priprava, v kateri ustvarjalec spoznava problem in zbira podatke o njem (nor prebira strokovno literature, išče rešitev problema,..). tu si domisli različnih mogočih rešitev problema, ki niso ustrezne in jih opusti. INKUBACIJA ru gradivo zbrano v fazi priprave zori. V tem obdobju se zdi da se nč ne dogaja, ker se s problemom zavestno ne ukvarja(latentno mišljenje). Je zelo kratka (tedne, mesece), popusti osredotočenost. ILUMINACIJA (razsvetljevanje, iz lumen:luč). V tej fazi je nenadna rešitev problema, ki temelji na prestrukturiranju problema oz videnju problema v novi luči. Rešitev se ponavadi pojavi po daljšem ali krajšem odmoru ( po fazi inukbacije) in pogosto v okoliščinah, ki so za reševanje problemov nenavadne npr na sprehodu,..rešitve se hitro pojavijo. VERIFIKACIJA oz preverjanje rešitve. V tej fazi preverimo ustreznost rešitve po različnih kriterijih, prevladuje konvergentno mišljenje. Pomembno je, da je preverjanje ideje oz kritično vrednotenje rešitve ločeno od drugih faz, sicer zavira nastajanje novih idej.
Za ustvarjalnost je pomembno divergentno mišljenje, tj iskanje rešitev problema v različnih smereh in odkrivanje različnih odgovorov. Divergentno mišljenje ima 3 sestavine:originalnost, fluentnost in fleksibilnost. Konvergentno mišljenje je osredotočeno na 1 zamisel, daje tipične in predvidljive rešitve, ki temeljijo na predhodnem znanju in logičnem mišljenju. 11. Razloži in ovrednoti osebnostne in družbene dejavnike, ki vplivajo na ustvarjalnost. Osebnostni dejavniki za ustvarjalne ljudi: pozitivna samopodoba, zaupanje vase, ne bojijo se posmeha in poraza, pripravljeni so tvegati, lažje prenašajo frustracijo, so notranje motivirani, vztrajni, radovedni. Pomemben je vpliv ustvarjalnih ljudi na okolje-človeški kapital, ljudje, kateri ustvarjalni dosežki spreminjajo pogled na svet in vplivajo na razvoj človeštva. Yüklə 269,33 Kb. Dostları ilə paylaş:
|