FRUSTRACIJA: je stanje oviranosti v motivacijski situaciji in je preprečitev zadovoljitve motiva oz. preprečevanje dejavnosti, ki je usmerjena k cilju.
-
KONFLIKT je sočasno delovanje nasprotnih motivov, ki se vzajemno izključujejo.
-
STRES je vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človekovo notranje ravnotežje.
osnovni vzorec:
-
alarmna faza: stresor povzroči šok,ki je prva reakcija,kjer je človek zbegan,zmeden; povzroči upad delovanja in ne naredi nič konstruktivnega-potem nastopi proti šok,ki je začetek konstruktivne reakcije na stres (npr: profesor ti v četrtek pove,da boš naslednji dan vprašan - 1.reakcija: šok-jeza,razburjenost; nato začneš razmišljati konstruktivno; 2.reakcija: protišok-začneš se učiti).
-
faza odpora: povečamo aktivnost na odpravo stresa,da bi le ta izginil; človek obvlada svojo energijo,si prizadeva,da bo stres izginil-v najboljšem primeru bo stres odpravil.
-
faza izčrpanosti: kljub vsem prizadevanjem,da bi odpravil stres,mu to ne uspe in zato nastopijo težave - se izčrpa.
vrste stresa:
-
eustres - pozitiven stres,kot posledica pozitivnih dogodkov (poroka,prva 5,zadetek na lotu).
-
distres - kot posledica negativnih,neprijetnih dogodkov (smrt bližnjih,ločitev,zapor).
Je dalj časa trajajoče porušeno ravnovesje zaradi razmeroma hude duševne ali osebnostne obremenitve, stik dalj časa delujočih stresorjev.
-
Opiši in s primeri ponazori glavne vrste konfliktov!
-
prva oblika konflikta je lahko med dvema pozitivnima valencama:konflikt PRIBLIŽEVANJE- PRIBLIŽEVANJE (+/+). Tak konflikt upočasni naše delovanje- ne moremo se odločiti kaj bi naredili, izbrali. Konflikt običajno uspešno rešimo.
-
Druga vrsta konflikta je med obema negativnima valencama: konflikt IZOGIBANJE- IZOGIBANJE (+/+). Oba konflikta sta zelo odbijajoča, vendar se moramo odločiti za enega, tistega, ki nas odbija manj. Npr: punca zanosi in ne bi še imela otroka, je pa tudi proti splavu.
-
Zadnja vrsta konflikta nastane med pozitivno in negativno valenco: konflikt PRIBLIŽEVANJE- IZOGIBANJE (+/- ). V življenju se večkrat srečujemo z AMBIVALENTNIMI(bipolarnimi) cilji, ki nas hkrati privlačijo in odbijajo. V posameznikovem psihološkem polju se jih hkrati lahko pojavi tudi več.
S približevanjem ambivalentnemu cilju narašča težnja po izogibanju, z oddaljevanju pa težnja po približevanju. Tako se je že marsikakšen novopečen zaljubljenec več dni v krogu vozil okrog hiše izbranke, preden si je upal pozvoniti; gnala ga je ljubezen, odganjal pa ga je strah pred zavrnitvijo.
-
Pojasni in razlikuj med pojmoma frustracijska toleranca in osebnostna čvrstost in presodi njun problem pri premagovanju težav.
-
FRUSTRACIJSKA TOLERANCA je odpornost na frustracije in ovire. VISOKA frustracijska toleranca pomeni, da je posameznik odporen na ovire in le-te vidi kot izziv, da premaga ovire in doseže cilj. NIZKA frustracijska toleranca pomeni, da posameznik zazna oviro kot grožnjo, ovira ga hitro odvrne od doseganja ciljev.
-
OSEBNOSTNA ČVRSTOST je lastnost od katere je odvisno koliko stresa lahko oseba prenese brez negativnih posledic. Za ljudi z visoko osebno čvrstostjo je značilno da :
-
spremembe vzamejo kot izziv
-
so angažirani, to je zavzeto z veliko energije in predano se osredotočijo na izpolnitev dejavnosti, ki pelje do cilja.
-
Imajo občutek notranjega nadzora nad svojim življenjem, kar pomeni, da so prepričani, da lahko sami usmerjajo svoje življenje
Osebnostno čvrsti ljudje dobro in z malo negativnimi posledicami prenašajo pogoste strese. Bolj so tolerantni za frustracije in položaj ocenijo za manj ogrožajoč kot tisti, ki so osebno manj čvrsti, in jih zato manjše obremenitve hudo prizadenejo.
-
Razloži nastanek in posledice frustracij in stresa (čustvene in psihosomatske motnje)
PSIHOSOMATSKA OBOLENJA: so telesne motnje, ki jih med drugim povzročajo tudi duševni dejavniki. Ali se bo pri nekom razvila telesna motnja kot posledica stresa in katera je odvisno od genske zasnove. Med psihosomatska obolenja uvrščamo motnje krvnega pritiska, nekatere oblike sladkorne bolezni, srčni infarkt, rana na želodcu, dvanajsterniku, astma, alergije. Zaprtje, diareja, motnje prehranjevanja, kronični glavoboli
-
opiši in s primeri ponazori konstruktivno in nekonstruktivno odzivanje na duševne obremenitve
-
osnovne značilnosti: so usmerjeni k reševanju problemov,kar pomeni,da iščemo vzroke za probleme,zbiramo informacije,ki so povezane s problemom,iščemo pomoč pri ljudeh,so običajno uspešni.
-
vrste:
-
dodatno angažiranje - npr.odločiš se,da boš odličen,ampak prevladujejo 4,zato se začneš bolj učiti; vrhunski športnik ugotovi,da ni dovolj dober,začne bolj trenirati.
-
sprememba cilja - posameznik,ki vidi,da določenega cilja ne bo dosegel,ga zamenja z drugim enakovrednim ciljem-želiš na medicino,premalo točk,greš na veterino.
-
odložitev na kasneje (preložitev) - želiš na pravo,premalo točk,popravljaš maturo,da se potem vpišeš.
-
sublimacija - moralno nesprejemljive potrebe zadovoljimo na družbeno zadovoljiv način-npr.agresivec se ne gre pretepat v gostilno,ampak trenirat boks.
-
osnovne značilnosti: usmerjeni so k lastnemu čustvovanju,k trenutni razbremenitvi čustvene napetosti,običajno so ti načini neuspešni.
-
vrste:
-
agresija - človek na problem reagira z agresijo-dobiš 1,učitelja pretepeš.
-
regresija - človek na težavo reagira na nižji razvojni ravni-jok,jecljanje,ihtavo vedenje,panično vreščanje.
-
beg pred oviro - človek se izogiba neprijetnosti situacij,problemov-špricanje,prehitra vdaja.
-
utišanje neprijetnih čustev - z nečem jih zakriješ-droge,pijača.
-
Opiši in s primeri ponazori glavne obrambne mehanizme.
-
POTLACEVANJE ALI REPRESIJA
- spada med osnovne obrambne mehanizme. Gre za potiskanje neprijetnih dogodkov in konfliktov iz zavesti. Tako jih sicer na videz pozabimo, jih pa s tem ne odstranimo. Dokaj običajna je preusmeritev pozornosti na nek zunanji dražljaj, ki naj bi bil čimbolj nepomemben. Npr: fant ugotovi da ga privlači isti spol
pojavi se takrat, ko ljudje niso pripravljeni priznati, da se jim dogaja nekaj neprijetnega; npr. zdravnik seznani bolnika z nevarnostjo njegove bolezni. Bolnik noče verjeti, trdi, da z njim ni nič narobe in ne upošteva medicinskih nasvetov.
- pri projekciji svoj nezaželeni ali nesprejemljivi impulz pripišemo drugi osebi, s tem da svoje negativne lastnosti pripisujemo drugim, vidimo druge v slabši, in zato sebe v boljši luči. Npr: ne prenesem ljudi, ki ne znajo početi nič drugega kot obrekovati, pravi ženska svoji sosedi po tem, ko sta pokritizirali vse skupne prijatelje.
- Če se poistovetimo ali identificiramo s kako zelo ugledno in pozitivno osebo, prevzamemo njene idealne lastnosti...
tu gre pravzaprav za nekakšno opravičevanje samega sebe; npr: učenec je dobil negativno oceno zaradi neznanja, vendar to opraviči s tem, da ga učitelj ne mara.
imenujemo ga tudi mehanizem izravnavanja. Če se na nekem področju čutimo šibke in nekompetentne, manjvredne, bomo to nezavedno skušali izravnati z večjim uspehom na drugem področju.
Dostları ilə paylaş: |
