Predmet in razvoj psihologije
Yüklə 269,33 Kb.
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Primerjava
- KAJ JE SPOMIN
UČENJE IN SPOMIN1. Opredeli pojem učenja! Učenje je proces spreminjanja znanja ali vedenja zaradi izkušenj z razmeroma trajnim učinkom.
Uporablja se pri dresuri psov, ocenjevanju v šoli, vzgojni ukrepi v šoli, pri športu, pri vzgoji otrok, pri oblikovanju medčloveških odnosov. Npr.: otrok ponavlja besedo mama, zaradi ugodnih posledic.
Primerjava: Podobnost obeh oblik pogojevanja je v tem, da gre za enostavne oblike učenja, zgolj za vzpostavljanje asociacij med pojavi in avtomatično, nehoteno reagiranje, potem ko je dejavnost naučena. Razlike so v aktivnosti bitja: pri klasičnem p. določena stvar sledi ne glede na reakcijo bitja, npr. pes dobi hrano ob zvonjenju, ne glede na to, ali sedi, leži, laja… Pri instrumentalnem p. pa mora bitje reagirati v želeni smeri, sicer nagrade ni. Je aktivnejša oblika učenja, saj bitje s svojo reakcijo povzroči želeno posledico. MODELNO UČENJE/posnemanje : zahteva najmanj 2 osebi (opazovalca in model) in pozornost, osredotočenost na izvajane gibe modela. Če je model izpostavil (kazal) neko vedenje in ga je opazovalec opazil in bil fiziološko sposoben ponoviti, je prišlo do osvojitve, kar pomeni, da se je oseba tega naučila. Če je v skladu s posameznikovimi interesi, motivi, potrebami, vrednotami, bo to vedenje sprejel kot ustrezno in ga tudi izvajal. S posnemanjem se učimo komunikacije z drugimi ljudmi. UČENJE Z RAZUMEVANJEM IN VPOGLEDOM : je najvišja oblika učenja, ki jo opazimo le pri najbolj razvitih bitjih in vključuje mišljenje. ZNAČILNOSTI: rešitev se pojavi nenadoma,več uvidov imajo višje razvite vrste, odrasli ljudje imajo več uvidov kot mlajši, če ponovno rešujemo problem,ki smo ga enkrat rešili z uvidom je rešitev takojšnja, preden se pojavi rešitev z uvidom,se pogosto pojavi reševanje problema s poskusi in napakami, pri učenju z uvidom prihaja do učenja prenosa na podobne situacije, Pojavi se pri otroku z 1-2 leti starosti. Se razvije do abstraktne ravni Primerjava : Posnemanje je enostavnejše od vpogleda, saj gre za ponavljanje že videnega, vemo, kakšen bo rezultat, pri vpogledu pa si ga moramo s pomočjo mišljenja predstavljati, čeprav ga še nismo videli.Posnemanje je v določeni meri povezano s konformizmom, vpogled pa z ustvarjalnostjo bitja. Pri obeh oblikah učenja prevladuje notranja motivacija za izvajanje dejavnosti. 3. Opredeli pojme: POMNENJE: je proces osvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij. POZABLJANJE : je proces izgubljanja ohranjenega gradiva PREDSTAVLJANJE : je proces čutne vrste, ki nastane brez neposrednih dražljajev v okolj; pomemben pri mišljenju, ohranjanju v dolgotrajnem spominu in obnovi . Predstavljanje je spominsko in domišljijsko. Predstave so vidne, slušne, kinestetične, vonjalne. 4. Opiši in primerjaj vrste spomina: TRENUTNI SPOMIN/ senzorni register : 3-4 sek. - zelo velik obseg – omogoča povezovanje vtisov v celoto zaznav. Omogoča prepoznavanje čutnih vtisov, oblikovanje le-teh v celoto, prepoznavanje enostavnih oblik. Do izgube pride zaradi izrinjanja in časovnega bledenja.
Primerjave: Trenutni spomin je najkrajši, sledi kratkoročni, vse življenje pa traja dolgoročni. Najmanjši obseg ima kratkoročni, praktično neomejen obseg pa dolgoročni spomin.KAJ JE SPOMIN?Sposobnost priklica preteklega učenja, dogodkov, podob, idej,... in tudi sistem za shranjevanje, ki osebi omogoča, da obdrži in obnavlja informacije. 4. Pojasni in s primeri ponazori količinske in kakovostne spremembe pri zapolnitvi gradiva! KOLIČINSKE (kvantitativne) spremembe so razvidne iz krivulje pozabljanja: v začetku je pozabljanje zelo hitro, potem pa vse počasnejše, dokler informacije ne preidejo v trajni spomin. Med pozabljanjem vsi zasledimo količinske spremembe; zgodbe se skrčijo, podrobnosti izpadejo, detajli se izgubijo…. Do teh sprememb pride zaradi pozabljanja, neobnavljanja naučenega, preveč kampanjskega učenja, ker novo ni povezano že z znanim. KVALITATIVNE (kakovostne) spremembe: se kažejo v tem, da se vsebina zgodbe spremeni, izgubijo se imena, včasih osnovna vsebina povsem izgine in jo nadomesti povsem druga, bolj logična, zgodbe in liki se prilagodijo našim izkušnjam, kulturi, pričakovanjem, logiki. Te spremembe povzroča žela po razumljivosti in osmišljanju novega ter povezovanju že znanega, zato nas asociacije, s pomočjo katerih si želimo snov zapomniti, pogosto zavedejo. 5. Opiši in s primeri ponazori dejavnike učenja! Našo učinkovitost učenja določajo različni dejavniki: tisti, ki imajo izvor v učencu samem (notranji), in tisti, ki izvirajo iz okolja (zunanji). Zunanje dejavnike delimo na fizikalne in socialne, notranje pa na fiziološke in psihološke. Fizikalni dejavnike lahko merimo s pomočjo aparatov pri fiziki, npr. hrup, temperaturo, svetlobo… Če niso ustrezni, se težje učimo, npr. če sosed žaga s cirkularko, se ne moremo zbrati… Socialni dejavniki se nanašajo na odnose v družini, na primerno opremo za študij, način poučevanja, učni načrt. Npr. če nimamo denarja za računalnik, se ne naučimo programirati… Fiziološki dejavniki so tisti, ki so vezani na delovanje telesa ( npr. bolezen, utrujenost, lakota, kratkovidnost…) Npr. bolan dijak z vročino se ne more uspešno učiti… Psihološki dejavniki so najpomembnejši, ker nanje najlažje vplivamo, predvsem na motivacijo in svoje navade pri učenju. Poleg tega sodijo sem še sposobnosti, predznanje in spretnosti, osebnostne lastnosti. Motivacija označuje željo po učenju in znanju, sposobnosti se nanašajo predvsem na splošno inteligentnost in naše kapacitete za učenje, na učne navade, najpogostejši pristop k učenju. Čim boljše so učne navade, tem boljši je učinek učenja. Tudi ustrezno predznanje mi omogoča hitrejše razumevanje snovi in učinkovitejše učenje. 6. Razloži in oceni pomen sposobnosti, motivacije, čustev in učnih stilov(vidni, slušni, gibalni) za učenje! Sposobnosti se nanašajo na to, kako težke stvari lahko razumem in koliko ter kako se jih naučim. Sposobnosti se z učenjem lahko še razvijejo, najpomembnejša pa je inteligentnost. Motivacija je za učenje izrednega pomena, saj lahko nadomesti slabe razmere v okolju in celo nekoliko nižje sposobnosti, saj se z vztrajnostjo lahko veliko doseže. Težave pri učenju lahko povzročajo zelo močna čustva, npr. zaljubljenost, žalovanje, trema. Učni stili: nekateri ljudje imajo predvsem vidne predstave, pri slušnih tipih so izrazitejše slušne predstave, pri gibalnih tipih kinestetične predstave. 7. Razloži in oceni načine (strategije) za izboljšanje zapomnitve in uspešnejše učenje! Zapomnitev je boljša, če je način poučevanja nazornejši, če povezujemo nove informacije s starim znanjem, če smo pri učenju aktivnejši in če razmišljamo ter se pogovarjamo o naučenem, podčrtujemo in izpisujemo bistvo, če se učimo zaporedoma različne predmete, tvorimo močne asociacije, izdelamo pregledne miselne vzorce, skušamo čimprej uporabiti novo znanje v praksi, ponavljamo in s tem utrjujemo spominske sledi…
Osebnost je razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi. Osebnost zajema vse vidike posameznikovega delovanja: duševne značilnosti, telesne in vedenjske značilnosti, zato pravimo da je osebnosti psihofizična celota. Ta celota je edinstvena, saj imamo ljudje izražene različne duševne, telesne in vedenjske značilnosti, ki se pri vsakem od nas povezujejo na različne načine in tako sestavljajo individualno, neponovljivo celoto.. osebnost kot celota je tudi razmeroma trajna oz doseldna.
Osebnostne lastnosti so tiste lastnosti, po katerih se ljudje med seboj razlikujemo. Delimo jih na 4 področja: temperament, značaj, sposobnosti in telesne značilnosti. Tipološko pojmovanje osebnosti: več osnovnih tipov osebnosti, vsakega človeka naj bi bilo mogoče uvrstiti v neki tip, nikogar v dva hkrati. Stopnja izraženosti nas pri tem ne zanima, »čistih« posameznikov je malo. HIPOKRAT- GALENOVA TIPOLOGIJA TEMPERAMENTA:
JUNGOVI PSIHOLOŠKI TIPI OSEBNOSTI:
KONSTITUCIJSKA TIPOLOGIJA E. KRETSCHMERJA:
DIMENZIJA upošteva to, da se večina osebnostnih lastnosti razteza med dvema poloma po normalni distribuciji (Gaussova krivulja) in je največ ljudi na sredini med skrajnostma. V psihologiji največkrat navajajo 3 Eysenckove temeljne dimenzije za pojasnjevanje človekovega vedenja:
Navznoter, v notranji svet;Nedružaben, samosvoj, nespremenljiv, zanesljiv, tog, vztrajen, razmišljajoč. Ekstravertnost: Navzven, zunanji svet Družaben, živahen, aktiven, razgiban, nestalen, nezanesljiv
Čustveno labilni ljudje so pogosto v skrbeh, njihovo razpoloženje se spreminja, imajo težave z nespečnostjo, odzivajo se zelo čustveno in močno na številne dražljaje v okolju. Čustveno stabilni ljudje se počasneje odzivajo, navadno so umirjeni, brezskrbni in z lahkoto nadzirajo svoja čustva.
Psihoticizem- so samotarski, težko se prilagodijo, lahko so kruti, agresivni in nečloveški, do tistih, ki jih imajo radi. V odnosu do ljudi so pogosto sovražno naravnani, radi se norčujejo iz drugih. Težijo k nenavadnimi in nevarnimi doživetjem. Nepsihoticizem predstavljajo poteze, kot so blagost strpnost, previdnost, nedominantnost, nizke aspiracije. Npr. mladostniki, ki so bolj ekstravertni se raje udeležujejo koncertov in žurov.
TELESNE ZNAČILNOSTI predstavljajo naš zunanji videz,odvisne so od dednosti. Višina, telesna masa, značilnosti posameznih telesnih delov npr širina ramen, oblika nog, barva las in oči. TEMPERAMENT je področje osebnostne strukture, ki zajema predvsem značilnosti čustvovanja in način vedenja. Npr živahnost, umirjenost, družabnost, hitre in močne čustvene reakcije, hladnokrvnost. Pod vplivom dednih dejavnikov. ZNAČAJ je področje osebnostne strukture, ki zajema celoto motivacijskih, voljnih in etično-moralnih značilnosti. Značaj se pokaže v situacijah v katerih se moramo odločati med različnim vrednotam. Gre za vsebino vedenja. (poštenost, marljivost, zahrbtnost, redoljubnost, skromnost) SPOSOBNOSTI so lastnosti, ki bistveno vplivajo na uspešnost pri reševanju različnih nalog in problemov. Lahko razdelimo na telesne sposobnosti (moč, spretnost, hitrost gibov) in duševne (čutno-zaznavne in umske, inteligentnost, ustvarjalnost, glasbeni talent).
Inteligentnost je umska sposobnost. Je sposobnost učinkovitega učenja, mišljenja in prilagajanja okolju.
Začetnik merjenja inteligentnosti je bil Alfred Binet. Njegovi testi so vsebovali naloge, ki so bile sestavljene za različno stare otroke. Njihova težavnost se je stopnjevala. Binet je na podlagi dosežka določal mentalno starost otroka. Čeprav je bil Binet prepričan, da je lahko njegov test uporaben predvsem za odkrivanje otrok, ki potrebujejo dodatne spodbude za razvoj inteligentnosti, nikakor pa ne more primerjati otrok z normalno razvitimi umskimi sposobnostmi, so začeli kasneje uporabljati različne teste inteligentnosti za primerjanje in selekcijo posameznikov. Na testih inteligentnosti je bil kot mera inteligentnosti uveden količnik inteligentnosti ali IQ. Uporaba IQ je praktična zato, ker izniči vpliv starosti na končno vrednost in omogoči primerjavo int. Različno starih otrok. IQ=
Medosebne razlike med posamezniki so nastale zaradi različnih dednih dispozicij, zaradi različnih spodbud iz okolja in zaradi posameznikove samodejavnosti-njegovega izobraževanja in učenja, pridobivanja izkušenj. Skupinske razlike so razlike med večjimi skupinami oseb glede na:
razlike nastanejo, ker so testne naloge v klasičnih testih inteligentnosti bolj prilagojena določeni skupini, zato jih ta skupina bolj rešuje npr. bolj so testi prilagojeni belcem kot drugim rasam, bolj Evropejcem kot Afričanom. Testi so bolj prilagojeni mestnim otrokom, ki imajo več izkušenj s papirjem in svinčnikom, kot podeželskim.
Razumevanje besednih odnosov in vsebin, npr. navajanje pomena določenih pojavov, razumevanje pogovorov.
Sposobnosti, povezane z obsegom besednega zaklada; besedna produktivnost in hitrost z besednim gradivom, npr. navajanje besed, ki se začnejo ali končajo na določeno črko, prepoznavanje besed, kjer so črke zmešane, navajanje besed z določenim št. Črk.
Hitrost in točnost uporabe računskih informacij, ravnanje s številskimi simboli, izvajanje enostavnih računskih operacij npr. reševanje enostavnih nalog, ki zahtevajo seštevanje, odštevanje. Množenje, in deljenje.
Razumevanje prostorskih odnosov, sposobnost prostorskega predstavljanja, npr.kateri plašč ustreza določenemu liku, kateri od preobrnjenih predmetov ustreza točnemu predmetu.
Sposobnost hitrega in točnega zaznavanja, zaznavanje majhnih razlik v vzorcih, npr. ugotavljanje, kako se dva narisana predmeta razlikujeta, kaj na predmetu manjka, kje se nahaja določena podrobnost, v katerem liku se skriva določena oblika ali znak.
Sposobnost pomnjenja oz. osvajanja in ohranitev besednega in drugega gradiva, npr.:naloge, ki se nanašajo na obseg spomina (koliko črk ali številk v nizu si lahko zapomnimo, koliko parov lahko pravilno obnovimo)
Sposobnost presojanja logičnih in miselnih odnosov, sklepanja in iskanja pravil, hitrega in učinkovitega odkrivanja novih odnosov med informacijami, npr: naloge, ki zahtevajo pravilno sklepanje, odkritje pravila in pravilno nadaljevanje zaporedja Presoja faktorjev po Thurstonu za šolsko delo: Družboslovni:
Naravoslovni:
Tehnično področje: Numerilni
sposobnost branja, pisanja, izražanja; uporabljajo pri branju knjige, pisanju esejev, razumevanju predavanja
sposobnost računanja in reševanja logičnih problemov; uporablja se pri reševanju abstraktnih matematičnih problemov, pri deduktivnem in induktivnem mišljenju, znanstvenemu raziskovanju
sposobnost zaznavanja in predstavljanja prostorskih odnosov, sposobnost orientacije; uporablja se pri vožnji skozi neznano mesto, risanju, oblikovanju različnih materialov.
občutek za ritem, posluh, melodijo; uporablja se pri igranju instrumentov, petju, skaladnju.
motorične in ročne spretnosti; uporablja se pri usklajenem gibanju; športu, plesu, ročnih spretnostih
sposobnost razumevanja drugih in uravnavanja medčloveških odnosov, kaže se kot spretnost pri navezovanju stikov in komuniciranju z ljudmi, razumevanje njihovih težav, motivov, čustev.
Sposobnost zavedanja in razumevanja lastnega doživljanja in vedenja. Ljudje, ki imajo nizko izraženo avtorefleksivno inteligenco razumejo vzroke in posledice lastnega doživljanja; čustvovanje in vedenje
Sposobnost sistematičnega opazovanja, razumevanja in natančnega razlikovanja naravnih in umetnih vzorcev ali sistemov. Uporablja se pri prepoznavanju ali klasificiranju rastlin, mineralov ali živali.
|
