Tudi Hugo Aust V svojem pregledu polja raziskav realizma V literaturi z naslovom Literatur des Realismus: 3

(20. 8. 2009)

325 Obstajajo seveda izjeme, npr. skladatelj in računalniški znanstvenik Andruid Kerne, prim. projekt combinFormation (20. 8. 2009).

326 Bahtin označi dialektiko za logični odnos, nekakšno monološko stopnjo dialoškosti (Bahtin, Estetika in humanistične vede 306). V ospredju so stopnje trdnosti meja med izjavami. V podobno smer gre npr. Flusserjeva morda še bolj negativna opredelitev kibernetike kot podobe »propada [spričo pojavljanja] avtonomnega (»kibernetičnega«) programiranja« (Flusser 176).

327 Flusser na enak način kot Lukács nasprotuje naturalizmu (Flusser 109).

328 Flusser omenja reifikacijo, vendar zanj to ni teoretsko pomemben koncept (Flusser 63).

329 Flusser se je glede nacionalnosti predstavljal za »praškega Juda, kot zapiše Strehovec v spremni besedi k izboru Digitalni videz (Flusser 202).

330 Samopreseganje kot vključitev drugega je konstitutivno tako za filozofijo Mihaila Bahtina kot Emanuela Lévinasa (Vaupotič, Philosophy of Mikhail Bakhtin). Flusserjeva raba izraza intersubjektivnost sledi tej liniji in zato pravzaprav ni tipična, npr. omejena na vprašanja konsenza več subjektov.

331 Razumevanje, ki ustreza Bahtinovi rabi, ne pa rabi termina pri doslednih kritikih ideologije Marxu in Engelsu (Haug 4).

332 Flusser, ne da bi navajal, pravzaprav opisuje Benjaminovega angela zgodovine. Človek izdeluje svojo prihodnost kot katastrofo preteklosti.

»Der Engel der Geschichte muß so aussehen. Er hat das Antlitz der Vergangenheit zugewendet. Wo eine Kette von Begebenheiten vor uns erscheint, da sieht er eine einzige Katastrophe, die unablässig Trümmer auf Trümmer häuft und sie ihm vor die Füße schleudert. Er möchte wohl verweilen, die Toten wecken und das Zerschlagene zusammenfügen. Aber ein Sturm weht vom Paradiese her, der sich in seinen Flügeln verfangen hat und so stark ist, daß der Engel sie nicht mehr schließen kann. Dieser Sturm treibt ihn unaufhaltsam in die Zukunft, der er den Rücken kehrt, während der Trümmerhaufen vor ihm zum Himmel wächst. Das, was wir den Fortschritt nennen, ist dieser Sturm« (Benjamin, Über den Begriff der Geschichte).

333 (20. 8. 2009)

334 Za slovenski jezik na internetu je bil po letu 2000 najpomembnejši portal Mat'Kurja, , , (2. 4. 2003, 21. 8. 2009).

335 Yahoo seveda ni brez iskanja kot storitve. Leta 1995 Yahoo doda iskanje, najprej Open Text, še isto leto pa prvi »veliki« iskalnik AltaVista, , (20. 8. 2009). Junija 2000 Google zamenja prejšnji Inktomi v vlogi iskalnika. Februarja 2004 Yahoo začne uporabljati lastni iskalnik, (20. 8. 2009).

336 Yahoo še leta 2009 za svojo promocijo ne uporablja besede »iskanje«, ker kot blagovna znamka vzdržuje antitezo Googlu kot univerzalnemu iskalniku, (20. 8. 2009).

337 Osrednji koncept Teda Nelsona, ki je vseskozi predvideval večpredstavnostno naravo hiperteksta.

338 Google sicer posega tudi prek meja samega spleta npr. z računalniškim pretipkavanjem knjig, ki skozi iskalnik vstopajo v območje spleta.

339 Ukaz »a« pomeni sidro (anchor) (»/a« pomeni konec razdelka, »<« in »>« označujeta začetek in konec ukazov za določanje razdelka), »href« pomeni hiperreferenco, besedilo »Univerza v Ljubljani« je edino vidno na ekranu kot povezava (npr. modro in podčrtano).

340 Programirana je bila povezava, porabljena je bila površina na spletni strani. Gre torej za porabljeno »delo« in izrabo omejene površine na ekranu – spletna stran ne more vsebovati poljubne količine statično določenih povezav (dinamične povezave so seveda obravnavane drugače).

341 Praksa, da bi računalniki sami vzpostavljali povezave, ni razširjena. Ravno to, seveda, počnejo iskalniki.

342 Referenca Brina in Pagea je Jon Kleinberg s člankom Authoritative sources in a hyperlinked environment, 1997, (20. 8. 2009).

343 Seveda gre za poenostavitev, Google se razvija skupaj s spletom, vendar pa tovrstna predstavitev ilustrira teoretična vprašanja razumevanja novomedijskih objektov, kot je Google.

344 (21. 8. 2009)

345 Tim Berners-Lee v govoru očitno programatično zagovarja ideologijo odprtega dostopa (open access) do informacij.

346 (21. 8. 2009)

347 Tovrstne »zlobne« manipulacije iskalnikov so našle tudi pot v umetniško institucijo, pogosto s sumljivim, vendar institucionalno zelo močno podprtim uspehom. Na predavanju v okvirih festivala Pixxelpoint 2005 je Vuk Ćosić omenil projekt Heatha Buntinga Reality (1998), v katerem je avtor s postopki optimizacije brskalnika povzročil, da je iskalnik AltaVista ob besedah Nike in Adidas prikazal umetnikovo lažno spletišče, ne pa strani Adidasa ali Nike,