Tudi Hugo Aust V svojem pregledu polja raziskav realizma V literaturi z naslovom Literatur des Realismus: 3

(16. 8. 2009).

254 Elektronski pošti z začetka in konca delovanja strežnika TinyMUD.

»From asp Sat Aug 19 05:47:38 1989

To: bsy, clamen, [e-mail]

Subject: TinyMUD now available via telnet

Reply-to: [e-mail]

do "telnet LANCELOT.AVALON.CS.CMU.EDU 4201" to connect. The game should be reasonable self-explanatory. If you have trouble, use the "gripe" command inside TinyMUD to complain (or if you don't, use it to let me know what you think). Don't expect too much out of the parser.

Note: it's ok to build things, the database will (mostly) survive crashes and new program versions.

--Jim

[…]

From asp Sun Apr 29 17:33:05 1990

To: outnews+netnews.alt.mud@andrew

Subject: CMU TinyMUD server dead

Reply-to: [e-mail]

The CMU TinyMUD server on DAISY crashed today after hitting the 32 Meg per-process memory limit imposed by our local kernels. The internal database was corrupted and the PANIC dump failed, losing roughly 8000 objects since the previous checkpoint. The previous checkpoint file includes all objects up to #132156 and appears to be intact. However, the database has grown too large to be reliable and I do not plan to restart the server with it.

During its seven-month lifetime, the CMU TinyMUD server went from being the principal site of TinyMUD development to a bloated and poorly-managed slum overshadowed by its more youthful cousins. It is now time to put the sorry bold beast out of its misery. May it rest in peace.

--James Aspnes« (, 12. 8. 2009)

255 . Projekt je Viktor T. Toth leta 2000 rekonstruiral za sodobne platforme in je dosegljiv na naslovu (12. 8. 2009).

256 Univerza v Essexu je odprla spletni dostop do MUD1, ki je kot strežnik deloval na njihovem DEC-10, leta 1983.

257 (12. 8. 2009)

258 Julia je pravzaprav program, bot.

259 Sredstvo menjave v svetu TinyMUD.

260 »Novost« novih medijev kot metamedija pri Levu Manovichu (ki sledi Kayu in Goldbergovi) je nasprotno absolutna, saj temelji na globalni softverizaciji.

261 Razlika med javnim in zasebnim je v sistemih za klepetanje običajno simulirana, saj je mogoče izbrati, ali so replike vidne vsem ali samo izbranemu dialoškemu partnerju (ali skupini uporabnikov).

262 David Link poudarja ločevanje predmetov na manipulabilne in vidne (manipulierbare, gesehene): obenem poteka dvojno kodiranje, na ravni komunikacije, interakcije z jeziku tujim strojem, in, ločeno, reprezentacije kot simulacije kavzalnega sovisja realnega sveta (Link 82, 84, 94).

263 Ergodični vidik je zveden na minimum. Besede so (morda) zanimive za soudeležence diskurza, kot sistemski ukaz pa so povsem inertne (to je, seveda, posledica posebnega ukaza: »:«).

264 Opozoriti je treba, da je analogija pravzaprav zunanja, pa vendar smiselna, ker se tako Ingarden kot Aarseth nanašata na vprašanje razumevanja sodb.

265 Adorno je npr. zaradi teh omejitev jazz kot umetnost »hipnotičnega ponavljanja« (mesmeric repetition) zavrnil (Aesthetics and Politics 106).

266 Prim. Primož Peterlin: Wikipedija – najnujnejše o prosti spletni enciklopediji, kjer so našteti »administratorji« slovenske Wikipedije leta 2005; v 11. mednarodni festival računalniških umetnosti, 12. 8. 2009 .

267 Slovenski umetniški projekt skupine NSK, ki od 1992. vzdržuje »državo v času«, je družbeno-državna entiteta, ker obstaja v času. Vendar pa, ker materija zahteva obstoj tudi v prostoru, je NSK pravzaprav primer umetnosti »institucionalne kritike« (prim. Institutional Critique). V primeru večuporabniškega diskurza je njegova prostorsko-institucionalna razsežnost zajeta npr. v naporu, ki je vložen v njegovo programiranje, zagon in vzdrževanje.

268 Gre pravzaprav za kontrolno datoteko, ki se na strežnikih po navadi zapisuje že zaradi tega, da je odpravljanje tehničnih in drugih težav lažje.

269 Izraz se ni uveljavil.

270 Literarnost oz. besedilnost – vprašanje umetniškosti kot specifične nadgradnje jezika to besedilo pušča neodgovorjeno – nastopa kot del obsežnejše celote, ki je »mejni primer« literarnega (Ingarden 369-83).

271 (13. 8. 2009)

272 (16. 8. 2009)

273 Interaktivna umetnost je stalnica od četrtega tekmovalnega razpisa leta 1990, računalniška animacija (ki se leta 1998 razširi s priključitvijo vizualnih učinkov) je edina kategorija z daljšo tradicijo, prim. (14. 8. 2009).

274 The Horizon Report 2009 predvideva enoletni rok za predvideno razširitev rabe t.i »Cloud Computing«, ki označuje rabo oddaljenih računalnikov in računalniških »polj« (data farms) za hranjenje podatkov in izvajanje kalkulacij. Uporabnikov računalnik (v vedno bolj majhni in priročni obliki) postaja tako zgolj spletni terminal, ki le še prikazuje podatke, ki so izračunani na oddaljeni, uporabniku neznani lokaciji in posredovani prek spleta – na tej tehnologiji temelji npr. GoogleDocs, spletni program za pisanje besedil, Gmail etc. (Johnson et al.). Po tem scenariju bo računalnik »obstajal« – in pogosto seveda že obstaja – pravzaprav na spletu in ne več v fizični bližini uporabnika.

275 Kategorija je obstajala pod imeni »World Wide Web« (1995, 1996), ».NET« (1997-2000), »Net Vision / Net Excellence« (2001-2003).

276 Tekmovanje za Zlato Nike poteka od 1987 (CyberArts 2004 10).

277 Prva objava v receiver—connecting the future, Vodafone Group Services (spletna povezava ne deluje več, različica v Internet Archive