Sredi 13.st. je na eni strani vzhajala Kastilija, ki je z zavzetjem Sevilije prišla do Atlantika in na drugi strani Barcelona, z naslanjanjem na italijanska trgovska mesta. Svoje “morske konzule” je pošiljala v Afriko, Egipt , Palestino, Sirijo itd. Rekonkvista je poleg osvobajanja ozemlja od muslimanov morala naseljevati opustela področja.Ta nova ozemlja so lahko branili samo svobodni mali kmetje, kar so plemiči težko sprejemali. Sredi 13.st. se je muslimansko ozemlje skrčilo na Granado, ki je bila vazal kastilske krone.Ni bilo ne spreobračanja, ne asimilacije ali pregona. Problem za bodočnost so bili mudehari, muslimani, ki so živeli na krščanskih ozemljih. Bodoče kastilsko veliko plemstvo je nastalo iz plemičev, ki so jim kralji, za osvajanje v rekonkvisti podarjali ogromna ozemlja, tako da so postali veliki tekmeci kraljem. Tretji uspeh rekonkviste je približevanje Španije Z Evropi in umik iz osamljenosti polotoka. Alfonz X el Sabio ( Učeni, Modri) 1252-84, zanimiva močna osebnost, tekmec za cesarsko krono Rudolfa I. Habsburžana.
Tekmovanje za cesarsko krono je stalo veliko denarja in Kastilija ni razumela, zakaj tako veliki stroški. Tekmovanje za cesarsko krono je stalo veliko denarja in Kastilija ni razumela, zakaj tako veliki stroški.Ko je Piza, ki je Alfonza X. predlagala kot kandidata odstopila od njegove kandidature, je Alfonz začel z stiskanjem plemstva, ki je cortesu v Valjadolidu izglasovalo zmanjšanje davkov.Zmanjševanje stroškov dvora.Alfonzova križarska vojna v Afriki.Zavzetje Cadiza in 1252 Niebla, Kastilija je prišla na atlantsko obalo.Želel je zavzeti še Gibraltar in Tarifo, a se je Granada tega obranila.Alfonza X so iznenandili Marinidi, ki so zanetili vstajo muslimanov po Kastiliji in Mursiji.Alfonz X je zavzemal mesto za mestom in se približal Granadi.Ibn al-Ahmar je pristal na letni davek četrt milijona maravedijev.1268 se je sestal cortes, Alfonz X je predlagal enotne mere za težo, predpisani so bili zakoni za krojače, mizarje, zidarje, prepoved izvoza zlata , usnja, svile, žita itd.Plemstvu je kralj naložil davek desetine.Za oživitev teh zakonov bi bil potreben mir, a plemstvo je nasprotovalo predvsem davkom, kraljeve sinove pa je skrbelo nasledstvo.Prvorojeni je bil že mrtev, po rimskem pravu in Alfonzu X. Bi ga moral naslediti vnuk.
V nasledstvo sta se vtaknili dve veliki plemiški rodbini , Aro in Lara. Lara je želela za naslednika drugega Alfonzovega sina Sanča.Sančo je bil dober bojevnik, k tej izbiri se je nagnil tudi Alfonz X. V nasledstvo sta se vtaknili dve veliki plemiški rodbini , Aro in Lara. Lara je želela za naslednika drugega Alfonzovega sina Sanča.Sančo je bil dober bojevnik, k tej izbiri se je nagnil tudi Alfonz X.Na koncu je v oporoki razdelil kraljestvo med Sanča in infante prvorojenega sina, umrl pa je v Sevilji, zapuščen in oporoke niso upoštevali.Skozi obdobje brezvladja s podobno zgodbo je šel tudi Aragon do Pedra III Velikega -1276-85- , ki se je s plemstvom sporazumel, da je lahko sodeloval v tekmi za plen po smrti Friderika II Šatufovca.Pedro III je bil poročen s Konstanco Švabsko, hčerko sicilskega kralja Manfreda.Preko te poroke bi lahko pridobil J Italijo in Sicilijo.Vendar je papež podprl Karla Anžujskega.Križarska vojna Ludvika IX v Tunis 1270; Pedro III skuša s španskimi zavezniki spodnesti Karla Anžujskega.Sredi 13.st. se odvijata dve vzporedni španski zgodovini, zgodovina Aragonije in Katalonije in Kastilije.To je izkoristil Jusuf ibn Naris ibn al-Ahmar , ali Muhamed I -1232-73 ki je prenehal s tributi Kastiliji in razširil meje Granade.Katalonija je privabljala čimveč novih naseljencev, ki so ostali svobodnjaki; Kastilija in Aragonija, pa je kmete počasi priklepala na zemljo.
Muhamed I. 1232-73 , ki se je otresel Almohadov in tudi vazalstva Ferdinanda III je izkoristil nemire kastiljskega plemstva in se za nekaj časa osamosvojil in razširil Granado. Muhamed I. 1232-73 , ki se je otresel Almohadov in tudi vazalstva Ferdinanda III je izkoristil nemire kastiljskega plemstva in se za nekaj časa osamosvojil in razširil Granado.Ne za dolgo, a do konca so muslimani iskali zaveznike med kastilskim plemstvom proti kralju, ta pa pri muslimanih proti plemstvu.Kastilija je širila svoje meje, problem je bil v pomanjkanju kmetov na ozemlja, zato je morala življenje podložnikov lajšati, da niso bežali.Na mejah z muslimani in Portugalsko je nastal nov sloj svobodnih oboroženih živinorejcev, pastirjev, ki so v času miru postali nov, gornji sloj centralne Španije.Aragonija se je lahko širila samo na muslimansko ozemlje, a so bili kralji prešibki, da bi prisilili plemstvo v lajšanje obveznosti kmetov.Muslimani so v mestu lahko živeli samo leto dni.Katalonija je vzpodbujala nastanek svobodnih mest na J: nastal je ruralni S in urbani J.Za poseljevanje praznih področij so poskrbeli tudi frankovski trgovci na poti v Santiago, pa tudi red menihov klarentincev in cistercijanov.
Pot v Santiago se je takrat imenovala francoska pot: nastajale so nove francoske naselbine, mestne in vaške. Pot v Santiago se je takrat imenovala francoska pot: nastajale so nove francoske naselbine, mestne in vaške.Novi naseljenci so sodelovali v dinastičnih in plemiških spopadih zato, da so po vzoru Zahodne Evrope mesta ohranila samoupravo in se razvijale obrti in trgovina.Trgovske poti so razširili do muslimanske Andaluzije.
Dostları ilə paylaş:
|
