Iz tega ozemlja se je izločila barcelona, ki si je priključila Sardinijo in Herono. Grofje Barcelone so pridobili samostojnost-avtonomijo , ker so izkoristili boj med Karolingi in plemenito družino Ig. Niso se zmenili za oblast Karolingov, prilaščali so si muslimanska mejna ozemlja, s porokami se povezovali z frankovskimi grofijami onstran Pirinejev –Overni, Tuluz, Carcasson, Gaskonija. S pomočjo samostana Ripolj in San Huan de los Abadesas in škofije Vik so naseljevali opuščena ozemlja, skušali škofijo Vik spremeniti v nadškofijo in se tudi cerkveno osamosvojiti in prekiniti vezi s Franki. Nastalo je precej samostanov clunyskega reda. Katalonci niso popolnoma prekinili s Karolingi, ki so bili preblizu in premočni. L.987 je ugasnila karolinška veja; grof Borelj II Katalonski-940-92 ni priznal Huga Kapeta za francoskega-kapetinškega kralja –začetek neodvisnosti Katalonije.
V družinskih sporih grofov Barselone je posredoval opat Oliva, Sardinec, menih v Ripoliju, tudi opat, nazadnje škof v Viku. V družinskih sporih grofov Barselone je posredoval opat Oliva, Sardinec, menih v Ripoliju, tudi opat, nazadnje škof v Viku.Njegovo delo je Božji Mir in Premirje sredi 11. st., ki je veljal v Kataloniji do konca 13.st.Sčasoma je postal osnova za Statut Barcelone.Lahko mu rečemo tudi mestni statut, veljal pa je za vsa mesta in grofije Katalonije: slojno prebivalstvo, kako nastane bogatejši sloj ( na mejah vedno), vojni plen, trgovina, denarno trgovanje, osnovna dobrina živina za kmečko prebivalstvo, sejanje žitaric in sajenje vinogradov v notranjosti, ne na mejah.Navara in Katalonija na V sta bili prostor prometa med krščanskim in muslimanskim svetom in hitro prešli na denarno gospodarstvo.Na Z: v Leonu se je računalo v ovcah in žitu; v Kastiliji se je računalo v denarju, plačevalo pa v naturalijah; v Leon so denarno gospodarstvo in anadaluzijsko robo prinesli šele judovski trgovci.Vse dinastije v kraljestvih so bile povezane med seboj s porokami in oporokami, v zavezništvih in tudi nasprotovanju.Na mejah kraljestev, predvsem na mejah z muslimanskim delom, so spoštovali osebno svobodo kmetov in pastirjev, ker so jih rabili v vojnah.V notranjosti se je ta svoboda izgubila v podložništvu.
Predvsem Kastilija, Navara in Aragon so bile razslojene v sloj zelo bogatih plemičev z ogromnimi posestmi, romaniziranim prebivalstvom, naslanjajoč se na vizigotsko preteklost. Predvsem Kastilija, Navara in Aragon so bile razslojene v sloj zelo bogatih plemičev z ogromnimi posestmi, romaniziranim prebivalstvom, naslanjajoč se na vizigotsko preteklost.Čas rekonkviste ni ena sama vojna , ampak niz malih vojn in spopadov , z daljšim mirnim obdobjem, z dobrimi odnosi z nasprotno stranjo.Po nastanku kalifata vse do konca, so medsebojni boji za oblast posameznim muslimanskim kraljem narekovale iskanje pomoči pri krščanskih kraljih in obratno Pogosti so bili mešani zakoni, v Kordovi so muslimani in mosarabi praznovali nekatere krščanske praznike, krščanski vojaki so lahko praznovali nedelje.Kristjani so potrebovali 300 let-od 8. do 11. st , da so razumeli, da jim stoji nasproti močna vojska in visoka kultura.Muslimani so bili lastniki najgosteje poseljenih področij, kristjani so bili odrinjeni v gore.Mosarabi so veliko bežali na krščanska področja, kjer os jih zaščitili samostani.Ko so znova zrasla mesta, so se zedinila okoli concilia-sodnega zbora mesta in njegovega statuta.V taka mesta so prihajali svobodnjaki; mesto je vodil grofov namestnik, včasih tudi škof.Mestni svet.
11.st. je čas t.i.prve renesanse, ki ji pripadajo tudi španska krščanska kraljestva. 11.st. je čas t.i.prve renesanse, ki ji pripadajo tudi španska krščanska kraljestva.Muslimani so se obrnili k Afriki: ob propadu Omejidov se je al Andalus spremenil v evropski preostanek Afrike. To je kristjanom dalo moč za začetek t.i. rekonkviste.Konec 11.st. z propadom Omejidov so muslimane zedinili Almoravidi in nato v 2/2 12 st. Almohadi.Kalifat v Kordovi je razpadel l.1031 na številne male taife- kraljestva, saj je bil kalifat že nekaj desetletij samo fikcija, plen dvorjanov, plemičev, dinastije itd.Sredi 11.st. imamo nekaj zavezniških kraljestev Sevilje, Toleda, Granade, Mursije, Badahosa, Saragose in Valencije z Baleari.Krščanska meja na Dueru je po padcu kalifata zdaj na reki Taho; Alfonz VI: kralj Kastilije in Leona je 1085 zasedel Toledo, nekdanjo vizigotsko prestonico.Kristjanom je zasedba Toleda dala pogum, muslimani pa so se obrnili po pomoč v Afriko k dinastiji Almoravidov in Jusufu ibn Tashufinu.Bitko med kristjani in muslimani je Alfonz VI izgubil l.1086, Jusuf ibn Tashufin se je vrnil l.1091, zavzel še Granado, Sevilijo in Badahos. Najdlje se je upirala Valencija s svojim junakom rekonkviste, Rodrigom Dijasem de Bivarjem, znanim kot Sid.
Almoravidi so širili svojo moč, se obenem soočali z mozarabi , ki so ali bežali na krščansko stran ali prosili za pomoč novo nastajajočo dinastijo v Afriki, Almohade. Almoravidi so širili svojo moč, se obenem soočali z mozarabi , ki so ali bežali na krščansko stran ali prosili za pomoč novo nastajajočo dinastijo v Afriki, Almohade.Konec Almoravidov 1147 in začetek Almohadov z Abu Jakobom Jusufom I-1163-84.Razpad kalifata in obe dinstiji, ki sta se prerivali v muslimanski Španiji ni prekinil znanstvenega, književnega in umetniškega dela .
Dostları ilə paylaş:
|
