V in st p. K. poročajo grški viri o iberskih plemenih na Iberskem polotoku; od kod? Res iz s afrike?

Provansa je bila razdeljena na veliko število grofij, z zapletenim zavezništvom, vendar je priznavala nadoblast Katalonije in cerkveno središče je bila škofija v Tuluzu.

Ko je papež Inocent III začel križarsko vojno proti Albižanom, so ti zaprosili za pomoč grofa Tuluza, ta pa Aragonskega kralja Pedra II.Ta je na zavezništvo pristal, ker je bil z ženitvijo z Marijo iz Monpeljeja tudi gospod večjega dela francoskega juga.

Kljub vsemu ga je kronal papež, ki ga je spomnil na dolžnost boja proti heretikom; Pedro III ni sodeloval v albižanskih vojnah, pač pa skupaj s Alfonzom VIII Kastilskim proti Almohadom.

Ko je zvedel za surovo postopanje križarjev v uničevanju albižanskih mest na J Francije ( Simon de Monfor) jim je hitel na pomoč, a je bil v bojih ubit -1213.

Simon de Monfor je dobil tuluško grofijo, Aragonija in Katalonija sta izgubili oblast na francoskem J.

V rekonkvisti pa je prevzela pobudo Kastilija , Alfonz VIII-1158-1214.

Alfonz VIII je bil samostojen vladar od svojega štirinajstega leta dalje.

• Alfonz VIII je bil samostojen vladar od svojega štirinajstega leta dalje.

• Velika bitka pri Naves de Tolesu-Haen l.1212 , Alfonz VIII je porazil almohidskega kalifa; padla je S Andaluzija in Siera Morena, ključ do andaluzijske ravnine.Osvojeni so vsi zlati in srebrni rudniki, neizmerna količina zlata; najvažnejše trgovske prometnice.

• Kastiliji je pripojil obe Baskiji, Alavo in Gujipusko. Viskaja je osvojena l.1379.

• Naslednji kastiljski kralji: Fernando III Sveti-1217-52 je nadaljeval osvajanje proti J, osvojil Kordovo(Granadi ostane Malaga in Almerija). Vse bitke je vodil njegov sin Alfonz X; nove delitve ozemlja med Kastilijo in Aragonijo; prodor v Z Andaluzijo, padec Haena 1246, zavzetje Sevilje 1248.

• V manj kot 20 letih je Kastilija osamila muslimane na Granado, preprečila prodor Aragonije in Portugalske na J, se preko Sevilje približala Atlantiku in postala najmočnejša država na Pirinejskem polotoku.

• V času Fernanda III je kastiljščina razglašena za jezik Kastilije in Leona, Hispanija se lahko imenuje Španija.

• Po smrti Pedra II je Aragoniji zavladal sin Haim I-1213-76 vendar v omejeni obiliki: gospod Aragonije in Katalonije je bil papež Inocent III, ki je skušal zadušiti prevelike apetite visoke aristokracije.

Osvojitev Majorke je bila potrebna za razširitev barcelonske pomorske trgovine in odtranitev gusarjev s tega dela Sredozemlja(muslimani).

• Osvojitev Majorke je bila potrebna za razširitev barcelonske pomorske trgovine in odtranitev gusarjev s tega dela Sredozemlja(muslimani).

• Almohadi l.1228 niso bili sposobni braniti otokov, flota barcelonskih, marsejskih in montpeljeskih ladij je osvojila Majorko, Menorka je postala aragonski vazal, Ibiza je bila osvojena že 1238.

• Haim I je krenil nad Valencijo, a se vmes odpovedal Provansi in Langedoku-podpis s francoskim kraljem Luisom IX 1258.Barcelona po tem ni bila več v vazalnem odnosu do francoske krone.

• Francoski vpliv je bil samo še v Navari.Njeni kralji so skušali ohranjati samostojnost s povezavami in zavezništvi tako s Kastilijo, Leonom in Aragonijo, kot poročnimi zvezami z Rihardom Levjesrčnim in francoskim dinastom Teobaldom Šampanjskim.

• 1234 je Teobald Šampanjski prisegel na fueros, domači Zakonik: 10 plemičev, 20 vitezov in 10 duhovnikov , zaprisežnikov, da je Zakonik naslednik zadnjega vizigotskega kralja, da se Navara bori vedno proti muslimanski nadvladi in da samo zaprisežniki med seboj lahko izberejo navarskega kralja-to je bil Teobald II-1253-70.

• Enrike I in nato leto in pol stara Huana, ki so ji iskali moža: ponujali so ga vsi in prisegali, da ne bodo posegali v samostojnost Navare.

• Filip IV , sin francoskega kralja je postal Huanin mož.

Tako kot drugod po Z Evropi so tudi na Pirinejskem polotoku kot konkurenca in normalen element časa nastajala mesta.

• Tako kot drugod po Z Evropi so tudi na Pirinejskem polotoku kot konkurenca in normalen element časa nastajala mesta.

• Mesta so bila kraljem pomoč v ravnotežju vladanja, čeprav so krščanski kralji Pirinejskega polotoka bolj kot drugje po Z Evropi izpostavljali svojo osebno hrabrost in moč.

• Mir kraljestev so načenjali plemiči, ne mesta, ki so zaradi gospodarstva, trgovine, obrti in manufaktur mir potrebovala.

• Bogati meščani so postali zakupniki plemiških domen, organizirali tudi kraljeve; sodnike je postavljal kralj, ne mesto, sodnemu zboru je predsedoval grof, ne meščan.

• Sčasoma je nižje sodstvo prehajalo v roke meščanov, višje pa je ostalo plemiško ali kraljevo.Ustalile so se tudi individualne pravice: zasebna lastnina, spoštovanje življenja, zaščita pred mogočnikom, ki izkorišča svojo moč itd.

• Konec 13.st. se pojavi cortes: državni stanovi plemstva, duhovščine in meščanstva. Kortesi so se imenovali tudi sodni zbori.

• Zasedanja je skliceval kralj, njihovo delo ni imelo podlage v nobenem zakonu.Kralji so ga uporabljali za dviganje davkov, opirali so se na meščanstvo proti plemstvu, do združitve Španije je vsak kortes posameznih kraljestev delal po lastni tradiciji.

• Sredi 13.st. imamo tri bogata središča: Santiago di Compostela, Barcelona in Sevilija-Kastilija.

Od 8. do 11. st sta se na Pirinejskem polotoku ustvarili dve središči bogastva in novih poklicev: Santiago di Compostela in Barcelona: trgovci, obrtniki.

• Od 8. do 11. st sta se na Pirinejskem polotoku ustvarili dve središči bogastva in novih poklicev: Santiago di Compostela in Barcelona: trgovci, obrtniki.

•