V novi gorici magistrska naloga
Yüklə 0,77 Mb. Pdf görüntüsü
|
22 sproščeno in meje glede seksualnih aktivnosti, ki jih je včasih postavljala družba, so se močno zabrisale. Postavljeni smo pred dejstvo, da izbiramo v izobilju možnosti (Carnes, 2006, 2010).
Frankl poimenuje navedeno stanje »spolna inflacija«. Opozarja, da moramo znati razločevati v spolnosti (»ki je toliko človeška, kolikor izraža ljubezenski odnos«), če se ne želimo utopiti v promiskuiteti (Frankl v Lukas 1993, str. 17). Podobno kot Carnes (2010), ki opozarja, da si moramo znati v poplavi seksualnih vsebin postavljati meje, tudi Frankl trdi, da se »premalo zavedamo, da človekova svoboda ni vsemogočnost in samovolja in da razločevanje temelji na odgovornosti, to se pravi na odločanju pod vodstvom lastne vesti« (Frankl 1994a, str. 61). V družini, najbolj intimni celici družbe, se bohoti odtujenost, občutek zapuščenosti pa je bistvo zasvojenskega hlepenja po omami, torej predstavlja opisano stanje za mnoge podlago, da razvijejo različna tvegana vedenja ali navade, ki se lahko razvijejo v zasvojenosti različnih vrst (Carnes, 2006; Rozman, 2013).
Tabela 2.1: Družbene značilnosti in ustrezne primerjave v svetu zasvojenosti Odnosi med družbo in zasvojenimi Družba
Zasvojeni Ugodje
Hitra omama Zaupanje v tehnologijo Lahke rešitve Zabava pomembnejša od smisla Pomanjkanje smisla Nenehne spremembe v družbi Zmeda in pomankanje vrednot Razbito družinsko okolje Zapuščenost Izguba skupnosti Osamljenost Visoka stopnja stresa Tesnoba Izkoriščanje Nezaupanje Zanikanje omejitev Nobenih omejitev Zasvojeni v družbi Pravila zasvojenosti Vir: Carnes (2006, str. 110)
Viktor Frankl, utemeljitelj logoterapije 7 , je že pred več kot petindvajsetimi leti v svojem
7
Logoterapija (grško logos = smisel) je psihoterapevtska metoda, ki jo je v 30-ih letih 20. stoletja utemeljil Viktor Emil Frankl (1905–1997). Osredotoča se na smisel človeškega bivanja in na posameznikovo iskanje tega smisla. Volja do smisla je eno temeljnih človeških gonil, ki motivira delovanja v kontekstu človekove duhovne razsežnosti, saj se razlikuje od primarne motivacije potreb 23 predavanju na 12. Mednarodnem kongresu o družini opozoril na študijo, pri kateri se sklicuje na »zelo znanega psihiatra iz New Yorka«, ki izkazuje, da 100 % mladih, od droge odvisnih ljudi v New Yorku, trpi zaradi občutka brezsmiselnosti, v tej bivanjski praznoti pa se bohoti spolni nagon (Frankl v Lukas 1993, str. 5–14). Frankl (prav tam) pravi, da ni dolžnost človeka, da najprej uresniči svoje možnosti, ampak je njegova dolžnost, da se usmeri v svet. Socialna naravnanost in altruistično obnašanje sta najboljša pot do samouresničenja, do samouresničenja in užitka pa ne pridemo direktno, temveč tako, da delamo, kar je dobro in prav. Bližnjica do užitka, kamor bi lahko uvrstili tudi seksualno vedenje na internetu, se izkaže za slepo ulico. Družina je tista, ki daje možnost, da človek živi samopresežnost svojega bivanja, smiselno življenje in doživljanje ljubezni kot najvišje duhovne vrednote, kjer človek prezre samega sebe in biva za nekoga.
Avtor relacijske družinske terapije, Gostečnik (2008, 2010), išče vzroke zasvojenosti s seksualnostjo v napetosti v razbolelem telesu, ki hrepeni po ljubezni, spoštovanju, sprejetosti in pripadnosti. Z izbiro takega vedenja posameznik nezavedno kliče po odnosu in na ta način zmanjša napetost, ki jo čuti in je ni zmožen izraziti v intimnem medosebnem odnosu. Družina deluje kot sistem, v katerih dejanja enega člana vplivajo na drugega in obratno. Temelj družinskega sistema je pripadnost ali povezanost. Starši so odgovorni za ovrednotenje pripadnosti. Odnos med staršem in dojenčkom vpliva na rast nevronov v dojenčkovih možganih, ki se šele razvijajo. Siegel (1999, 2014) pojasnjuje, da je občutek pripadnosti in regulacija otrokovih čutenj s strani staršev tako pomembna, ker na ta način nezreli možgani otroka uporabijo zrele funkcije možganov staršev za reguliranje svojih procesov. Zdrava pripadnost pusti v otroku občutek, da je sprejet od staršev vedno. Strokovnjaki (Repič, 2008; Gostečnik, 2008b; Cvetek, 2009; Adams, 2013) opozarjajo, da je za otroka ena najhujših travmatičnih izkušenj ranjena pripadnost, zapuščenost, ki je posledica zlorabe otroka. Poudarjajo, da je najhujša oblika zlorabe otroka spolna zloraba, ki jo navajajo kot pogost dejavnik zasvojenosti. Prav tako navajajo, da sta tudi telesna in čustvena zloraba otroka dejavnika zasvojenosti, pri čemer Adams (2013) še posebej izpostavi prikrit incest, ko
ali nagonov. Logoterapija se ukvarja predvsem z nevrotičnimi motnjami, ki so posledica bivanjske praznote (oz. zavrtosti, prikrajšanosti – t.j. pomanjkanje občutka, da je življenje smiselno) in skuša pacientu najti življenjski smisel (Vikipedija, 2014). Nekateri ameriški avtorji ji na podlagi statističnih raziskav pripisujejo zaslugo, da je človekovo usmerjenost k smislu treba vrednotiti kot merilo duševnega zdravja (Frankl 1994b, str. 86).
Yüklə 0,77 Mb. Dostları ilə paylaş:
|