20
nam zdi to vedenje izredno dobro in privlačno. Zasvojenost pomeni, da smo okvarili in
zlorabili sistem nagrajevanja, saj zasvojeni potrebuje svojo dozo dopamina pogosto in tudi,
kadar okoliščine niso izjemno težavne, kar lahko primerjamo s tem, kot če bi si za vsako malo
neprijetno počutje vbrizgnili dozo heroina. Začetni, pozitivni občutek, ki je posledica dviga
nevrotransmiterja dopamina ob ponavljanju aktivnosti ne proizvede več tako zadovoljujočega
učinka, zgodi se, da ob pomanjkanju aktivnost teh snovi pade pod osnovno, kar čutimo kot
neprijetno in vznemirljivo čustveno reakcijo, ki povzroči tesnobo. Past zasvojenosti je prav v
tem, da se telo navadi in prijetnega učinka ne zaznava več, medtem ko se na negativni del
izkušnje telo ne navadi in prej ali slej ta del prevlada, kar se kaže kot odtegnitvena reakcija, ki
jo zasvojeni teši tako, da kompulzivno ponavlja svojo škodljivo aktivnost, kar se kaže kot
preokupacija in obsedeno razmišljanje, ki ima za posledico izgubo nadzora. Tako postaja
čuteči del možganov vse manj pod nadzorom mislečega dela (prefrontalnega korteksa) in
začnemo se vesti drugače. Želeno hočemo takoj, na ustreznejši trenutek ne zmoremo počakati
ali pa presoditi, da dejanje ni primerno, kar se kaže kot zasvojensko hlepenje. Naše telo pa se
pred pretiravanjem brani tako, da zvišuje prag, pri katerem začutimo prijetne učinke
dopamina. V tako zlorabljenem sistemu nagrajevanja ista doza ne deluje več, za isti učinek
potrebujemo več kemikalije, naš možganski sistem za nagrajevanje se torej upre in prestavi
prag za čutenje ugodja na višjo raven. Tako zasvojenec potrebuje vse bolj stimulativne
dražljaje (snovi ali vedenja), da lahko sploh kaj začuti in se v mirnem in normalnem okolju
počuti, kot da mu nekaj manjka, kar lahko imenujemo zvišan prag tolerance (Topić v Carnes
in drugi, 2010; Gostečnik, 2012; Rozman, 2013; Siegel, 2014).
Zasvojeni z internetnim seksom se omamljajo z gledanjem pornografskih vsebin, ki zaradi
narave medija zelo močno in intenzivno stimulira možgane, zaradi česar tvegajo hitro
napredovanje zasvojenosti. Skupni imenovalec razvoja zasvojenskega vedenja je dopamin,
substanca v naših možganih, ki igra centralno vlogo pri naših nagonih, instinktih in njihovem
nagrajevanju, povzroča občutja zadovoljstva in se sproža pri hranjenju, pitju in tudi pri
spolnosti (Rotschild, Schore, Siegel v Gostečnik 2012, str. 229; Robbinson in Everitt v Hall
2013, str. 36). Stres in vznemirjenje, ki ju posameznik doživlja ob ogledovanju pornografskih
strani, sta pogosto tako intenzivna, da otopita vse druge neprijetnosti, povezane z vsakdanjim
življenjem in preteklostjo (Topić v Carnes 2010, str. 21–25; Hall, 2013). Raziskovalec
fenomena kiberseksa, Cooper, meni, da je »seksualno vedenje na internetu enako močno kot
najmočnejša kemična droga« (v Rozman 2013, str. 220). Da gledanje pornografije vključuje
čustvene, kemične in fizične stimulacije, ki lahko prestrukturirajo možgane na način, da
21
postanejo normalne in zdrave spolne prakse nezadovoljujoče in neizpolnjujoče, opozarja tudi
Rozmanova (1998). Dalje trdi (prav tam), da je nevrološko gledano pornografija veliko bolj
aktivna droga kot ostale oblike zasvojenosti, saj seksualno zasvojeni nosi svojo drogo –
fantazijo vedno s sabo in s psihičnim manevrom doseže, da proizvajajo možgani kemijsko
substanco, s pomočjo katere doseže omamno stanje zavesti.
Naši možgani so zapletena skrivnost, katere delovanje znova in znova izziva znanstvenike z
novimi dognanji in spoznanji o njihovem delovanju tudi na področju nevrokemije seksualne
zasvojenosti. Najnovejša znanstvena raziskava o vplivu internetnega seksa na delovanje
možganov, objavljena julija 2014, v kateri so opazovali in z magnetno resonanco slikali odziv
možganov pri prikazovanju pornografskega materiala med posamezniki, ki so zasvojeni z
internetnim seksom (dokazano s testiranjem z ISST testom, merskim instrumentom, ki ga
bomo uporabili v empiričnem delu naše naloge), in tistimi posamezniki, ki zasvojenosti ne
izkazujejo, kaže, da se možgani zasvojenih z internetnom seksom odzivajo z večjo stimulacijo
na področjih, ki so odgovorni za nagrajevanje, motiviranje in hrepenenje, kot možgani tistih
posameznikov, ki niso zasvojeni s seksualnostjo. Ugotovili in dokazali so tudi, da se možgani
zasvojenih z internetnim seksom odzivajo pri prikazovanju pornografije na natanko istih
območjih in v enakem obsegu kot možgani kokainskih odvisnikov (Voon in drugi, 2014).
Dokazi, ki jih raziskava navaja, so pomembni, saj nazorno potrjujejo, da zasvojenost z
internetnim seksom ni zgolj motnja na ravni vedenja, pač pa tudi nevrobiološka in čustvena
motnja, ki ima ozadje delovanja v našem sistemu delovanja možganov.
2.3.6.2.
Družba zasvojenosti
Svet zasvojenosti je svet iskanje ugodja in zabave, lahkih rešitev in bližnjic in skrb vzbujajoče
je dejstvo, da kultura, v kateri živimo, spodbuja in podpira način življenja, kjer je
vznemirjenje znak dobrega bivanja. Ko gre za spolnost, je vpliv družbe več kot očiten.
Seksualna revolucija je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prinesla nov pogled na
človekovo seksualnost. Danes se tako rekoč vse, kar se prodaja, prodaja z namigovanjem na
seks, oglasna sporočila z zapeljivimi in pornografskimi podobami žensk izkoriščajo seksualno
vzburjenje za povečanje prodaje. Stanje nas prepričuje, da živimo v družbi svobodne
seksualnosti brez predsodkov, kjer je spolnost pretirano povzdigovana in pogosto
promovirana kot pravo sredstvo omame. Javno mnenje glede seksualnosti je postalo zelo