17
pa lahko vodijo k vse skrajnejšemu in bolj tveganemu vedenju (Carnes in drugi, 2010).
Razumemo lahko torej, da je kiberseks droga, ki intenzivno stimulira naše možgane, saj
omogoča, da pridemo do močnih čustev na hiter in enostaven način in izkrivlja realnost.
Odraščajoči mladostniki pogosto mislijo in verjamejo, da je to, kar virtualna izkušnja ponuja,
pravilo tudi v realnem življenju. Pri japonskih mladostnikih, ki so pretiravali s pornografijo,
so ugotovili celo impotenco pa tudi nezanimanje za realne odnose (Rozman, 2013). Vse večje
nezadovoljstvo v realnih odnosih in vse bolj kompulzivno zatekanje v seksualno virtualno
izkušnjo pa se zaradi intenzivne stimulacije možganov lahko zelo hitro razvije v zasvojenost.
Seveda ne moremo trditi, da je vsak posameznik, ki odstopa od povprečja, tudi zasvojen z
internetno pornografijo. Da bi lažje prepoznali, kdaj naše seksualno vedenje na internetu vodi
v problematično in lahko postane zasvojenost z internetnim seksom, naštevamo v naslednjem
poglavju kriterije za ocenjevanje problematičnosti vedenja v povezavi s seksualnim vedenjem
na internetu.
2.3.5.
Kriteriji za določevanje problematičnega seksualnega vedenja na internetu
Če se posameznik prepozna v treh ali več kriterijih, je dobro, da odkrito razmisli o svojem
seksualnem vedenju na internetu.
Pretirano ukvarjanje s seksom na internetu
Pomeni nezmožnost »ne misliti« na internetni seks. Internetni seks postane del našega
razmišljanja na zavednem in nezavednem nivoju. Oseba se pogosto zaloti, da
razmišlja, kako bi si organizirala življenje, da bi imela čas še za »skok na internet«.
Sodelovanje v seksu na internetu pogosteje ali za daljši čas, kot smo načrtovali
Posameznik lahko začne v začetni fazi sodelovati v internetnem seksu zgolj nekajkrat
na teden in stopnjuje svoje udejstvovanje do stopnje, ko je udeležen vsak dan, lahko
tudi večkrat dnevno, kar pomeni, da razvija toleranco, ki je značilna za zasvojensko
vedenje. Prvotna količina »droge« kmalu ne zadošča več za doseganje stanja omame,
zato je treba odmerek povečevati.
Ponavljajoči se neuspešni poskusi nadzora, zmanjšanja obsega ali prekinitve
internetnega seksa
Uporabnik se svojega ravnanja zave in skuša dostop do internetnega seksa omejiti,
vendar se tega, kar sklene, ne drži in se prej ali slej vrne na internet in seksualno
dejanje ponovi.
Nemir in razdražljivost med poskusi omejevanja obsega ali prekinitve
18
internetnega seksa
Uporabnik postane živčen in razdražljiv, ko poskuša svoje seksualne aktivnosti na
internetu omejiti ali ustaviti. Najpogosteje spremembe opazijo bližnji, s katerimi
posameznik živi, še predno se jih sam zave.
Uporaba internetnega seksa kot način bežanja pred problemi ali blaženja
občutkov nemoči, krivde, tesnobe ali depresije
Ko se posameznik sooča z občutki nemoči, žalosti, jeze, zaskrbljenosti … je njegova
strategija, kako se jih lotiti ali obvladovati prav dostopanje in uporaba internetnega
seksa doma ali v službi.
Vračanje k internetnemu seksu dan za dnem v iskanju vedno bolj intenzivnih in
tveganih seksualnih izkušenj
Pričakovanja, ki jih na začetku pričakujemo od interneta, naraščajo. Od nedolžnega
klepeta lahko preidemo na dopisovanje preko e-pošte, s tem pa razburjenje in
pričakovanje naraščata. Intenzivnost se stopnjuje, vedenje je vse manj pod nadzorom,
vse več časa porabimo za te aktivnosti, ki se lahko stopnjujejo do te mere, da tvegano
vedenje vodi tudi izven meja interneta.
Laganje družinskim članom in drugim z namenom prikrivanja vpletenosti v
internetni seks
O seksualnem življenju v družbi ne govorimo veliko, pa naj gre za običajno ali
problematično obliko. Pogost izgovor »zgolj iz radovednosti«, »bilo je enkrat in
edinkrat« je odgovor, s katerim se v internetni seks vpleteni posameznik najpogosteje
zagovarja, ko ga odkrijejo.
Nelegalna seksualna dejanja na internetu (na primer pošiljanje ali shranjevanje
otroške pornografije ali nelegalno spletno napeljevanje na seks)
Ko ljudje uporabljajo internet za seksualne namene in povečujejo količino časa
porabljenega v te namene, se nekateri začnejo približevati prepovedanemu vedenju.
Sanjarjenja, da bi počeli nekaj, kar je z zakonom prepovedano, lahko na ta način
dobijo prosto pot.
Izguba ali tveganje izgube pomembnega odnosa, službe, izobrazbene ali karierne
priložnosti zaradi seksualnega vedenja na internetu
S svojim vedenjem na internetu posameznik lahko postavi na kocko pomemben odnos,
službo, kariero, zdravje ali položaj.
Resne finančne posledice zaradi zapletanja v seksualno vedenje na internetu
19
Vse bolj tvegano vedenje in obsedenost vodita uporabnika od brezplačnega dostopa k
mnogim spletnim seksualnim stranem, ki zahtevajo mesečno plačilo. Zaradi lastnih
spletnih dejanj posameznik lahko čuti finančne posledice (Carnes in drugi, 2010).
Ena od značilnosti zasvojenosti s seksualnostjo je prav njena progresivnost, patološko vedenje
napreduje v bolj pogosto, skrajno obliko in vse bolj tvegano vedenje, ki ga vpleteni pogosto
zanika, kar je njegov obrambni mehanizem. Kaže se v naslednjih izgovorih:
prepričanje, da ima pravico: Trdo delam, zato se včasih lahko nagradim tudi na ta
način.
opravičevanje: V kolikor bi imel/a zadovoljujoče spolno življenje, tega ne bi počel/a.
minimaliziranje: To ni nič kaj takega, podobno je vedenju, ki ga lahko vidimo po
televiziji ali v časopisih.
kompenzacija: Živim sam/a, zato je moje početje normalno, saj nimam partnerja.
Bolje, kot da bi obiskoval/a različne seks klube.
racionalizacija: S svojim početjem nikomur ne škodujem in nikogar ne ranim. Afera
na internetu ne pomeni dejanske nezvestobe, ker je to le virtualna izkušnja (Schneider
in Weiss, 2001).
V nadaljevanju naloge proučujemo, kateri dejavniki vplivajo na razvoj zasvojenosti z
internetnim seksom.
2.3.6.
Dejavniki razvoja zasvojenosti z internetnim seksom
2.3.6.1.
Biološka osnova zasvojenosti – delovanje možganov
Možgani so zbirka celic, ki druga z drugo komunicirajo s pomočjo kemikalij, imenovanih
nevrotransmiterji. Za zasvojenost je značilno, da misleči del možganov (prefrontalni korteks)
ne zmore nadzorovati impulzov čutečega dela možganov (limbični sistem), kar ima za
posledico, da nismo več gospodarji svojih dejanj. Sprememba se kaže v količini kemikalij, ki
so nujne za prenašanje impulzov. Posledično se povezave med nevronskimi krogi in drugimi
deli možganov ter njihovo medsebojno vplivanje spremenijo. Funkcija čutečega dela
možganov (limbičnega sistema) je, da nas instinktivno opozori na težavne ali pa izjemno
ugodne situacije. To naredi s sproščanjem dopamina (nevrotransmiter, ki je večtisočkrat
močnejši od heroina), kar čutimo kot užitek. »Doza dopamina« nas pripravi do tega, da se
Dostları ilə paylaş: |