Predmet in problem

 
102
usmerja, doseže svoje, je razdražljiva, včasih neobvladana), velja ravno nasprotno za 
introvertirane posameznike. Ti so bolj nedružabni, zadržani, tihi, previdni, pesimistični, 
neagresivni, se čustveno kontrolirajo, kažejo interes za notranje doživljanje in so nasploh 
bolj vase usmerjeni. Pri njih se reaktivna inhibicija pojavi počasi, zato so vztrajnejši, se ne 
naveličajo hitro in so stalnejši. Introvertirani so zato sposobni dlje časa vztrajati pri določeni 
aktivnosti, kar je pomemben dejavnik tako pri opravljanju testov vzdržljivosti kot tudi pri 
samem treningu vzdržljivosti.  
 
Test zgibov na drogu pozitivno korelira z maskulinostjo. Visoke vrednosti lestvice 
maskulinosti predstavljajo aktivno (včasih tudi telesno) uveljavljanje (samozavest, 
podjetnost, zanesljivost), uravnovešenost razpoloženja in malo telesnih težav, vrednosti pa 
so močno odvisne od spola. Moški dosegajo statistično značilno višje srednje vrednosti od 
žensk. Test zgibov na drogu predstavlja test repetitivne moči, za kar je potrebna vztrajnost 
v motorični aktivnosti. Verjetno se ta točka povezuje z maskulinostjo oziroma z aktivnim 
telesnim uveljavljanjem, agresivnostjo, dominantnostjo. Tudi drugi avtorji navajajo pomen 
in povezanost agresivnosti in tekmovalnosti, ki sta elementa maskulinosti, s testi 
repetitivne moči (Mrak, 2000). Podobno meni tudi Mrakovič s sodelavci (1974), da pri 
agresivnih osebah prevladujejo procesi ekscitacije nad inhibicijo in da je pri njih povišana 
aktivnost motoričnih centrov odgovorna za večji izraz moči. 
 
Taping z boljšo roko (TAP) lahko z impulzivnostjo povežemo s pomočjo steničnega 
sindroma. Tega poleg impulzivnosti tvori še agresivnost. Impulzivnost je osebnostna 
lastnost, ki jo zaznamuje nesposobnost odlaganja reakcij, hitro in nepremišljeno obnašanje 
in nesposobnost sprejemanja konvencionalnih oblik obnašanja (Momirović, 1971).  Zanj so 
značilni ekscitatorni procesi v centralnem živčnem sistemu (Momirović s sod., 1982), ki so 

---

 
103
odgovorni za ekscitatorne procese pri gibalnih nalogah, ki zahtevajo hkratno, hitro in 
silovito aktivacijo velikega števila mišic. To se izraža ravno pri testu tapinga z boljšo roko, 
pri katerem je treba gibe ponavljati z maksimalno hitrostjo in konstantno amplitudo. Gre za 
enostavno gibanje, ki zahteva maksimalno hitrost pretoka impulzov (Mejovšek, 1977). 
Njegovo izvedbo pogojuje delovanje centra za inverzno regulacijo gibanja, ki uravnava 
refleksno ekscitacijo in relaksacijo agonistov in antagonistov na istem telesnem segmentu 
(Pistotnik, 2003).  
 
Na osnovi teh ugotovitev lahko tretjo hipotezo zavrnemo.  
 

---

 
104
7.4 FAKTORSKA STRUKTURA MOTORIČNIH SPREMENLJIVK 
 
Faktorsko analizo smo uporabili za določanje latentne strukture motoričnih sposobnosti 
oziroma za pojasnjevanje strukture in povezav med manifestnimi spremenljivkami z 
manjšim številom latentnih spremenljivk.  
 
V okviru faktorske analize smo po Kaiser-Guttmanovem kriteriju (K-G) izločili lastne 
vrednosti in njim pripadajoče lastne vektorje. Rotacija, ki se je izkazala za najprimernejšo 
za rešitev faktorske analize in pojasnitev latentnih motoričnih dimenzij, je bila pravokotna 
rotacija varimax.  
 
Po Kaiser-Guttmanovem kriteriju (K-G) smo izločili štiri glavne komponente oziroma 
faktorje, s katerimi lahko pojasnimo 58,030 % informacij v sistemu manifestnih 
spremenljivk. Od tega seveda prvemu faktorju pripada najvišji delež pojasnjevanja 
informacij, to je 24,924 %. Drugi faktor pojasnjuje 10,924 %, tretji 10,830 % in zadnji, četrti 
9,351 % vseh informacij. 
 
Testi motoričnih sposobnosti so se po K-G-kriteriju in po postopku varimax rotacije 
razvrstili tako, kot je prikazano v rezultatih v Prilogi. Preglednica 10 pa te rezultate 
povzema, dodali smo jim še navedbo motoričnih sposobnosti pri posameznem testu in 
poimenovanja vseh štirih faktorjev.  
 

---

 
105
Preglednica 10:  Najvišje vrednosti pravokotne projekcije posameznih motoričnih 
spremenljivk na faktorje 
FAKTOR  TEST VREDNOST 
PRAVOKOTNE 
PROJEKCIJE 
MOTORIČNA 
SPOSOBNOST 
IME FAKTORJA 
ZGI 0,724 
repetitivna 
moč  
OS -0,651 
koordinacija 
POC 0,650 
repetitivna 
moč 
COO 0,631 
vzdržljivost 
1. 
DT 0,582 
repetitivna 
moč 
VOJAŠKA 
TRENIRANOST  
SDM 0,703 
eksplozivna 
moč 
SUN 0,579 
eksplozivna 
moč 
2. 
PON -0,579 
koordinacija 
PRIROJENE 
SPOSOBNOSTI 
PRE 0,828 
gibljivost 
3. 
ZVI -0,719 
gibljivost 
GIBLJIVOST 
RAV 0,851 
ravnotežje 
4. 
TAP 
-0,531 
hitrost alternativnih gibov 
KOMPONENTA ZA 
STRUKTURIRANJE 
GIBANJA 
 
Na prvi faktor ima najvišje pravokotne projekcije pet motoričnih testov: zgibi na drogu,  
počepi in dvig trupa kot testi eksplozivne moči, tek na 2400 m, ki testira vzdržljivost in 
osmica kot test koordinacije gibanja. Prvim štirim testom je skupno, da so to klasične 
vojaške vaje, ki so del vsakodnevnega vojaškega treninga. Pomembne so zato, ker so 
osnovne vaje, ki vojakom omogočajo, da kar najbolje opravljajo bojne in ostale naloge v 
okviru svojega usposabljanja in pripravljenosti. Vojaška služba namreč zahteva ustrezno 
stopnjo bojne pripravljenosti in s tem povezano specifično usposobljenost, ki jo vojaki 
pridobivajo v vsakodnevnem usposabljanju. Druga skupna lastnost teh prvih štirih testov (z 
izjemo osmice s pripogibanjem) je, da jih uravnava mehanizem trajanja ekscitacije. Za 
teste repetitivne moči velja, da je čas trajanja izvajanja naloge odvisen od racionalne 
izrabe energije (Strel in Šturm, 1981), ki pa je pogojena z učinkovitim delovanjem 

---