Predmet in problem

 
109
7.5 ANALIZA POVEZANOSTI FAKTORJEV MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI 
IN SPREMENLJIVK OSEBNOSTNIH LASTNOSTI DRUGEGA REDA 
 
Preglednica 11 prikazuje Pearsonove koeficiente in njihovo statistično značilnost 
povezanosti med štirimi faktorji gibalnih sposobnosti in tremi osebnostnimi lastnostmi 
drugega reda (ki so že sami faktorji). 
 
Preglednica 11:  Pearsonovi koeficienti in njihove statistične značilnosti povezanosti med 
faktorji gibalnih sposobnosti in osebnostnimi lastnostmi drugega reda 
 EKSTRAVERTNOST 
EMOC. 
LABILNOST 
MASKULINOST 
FAC1_1 0,052 
0,620 
-0,025 
0,812 
0,251* 
0,015 
FAC2_1 0,039 
0,712 
0,000 
0,997 
-0,091 
0,384 
FAC3_1 0,035 
0,736 
-0,052 
0,620 
-0,001 
0,994 
FAC4_1 -0,152 
0,145 
-0,130 
0,214 
0,155 
0,137 
** korelacija je statistično značilna s stopnjo značilnosti 0,01 
* korelacija je statistično značilna s stopnjo značilnosti 0,05  
 
Statistično značilna s stopnjo značilnosti 0,05 je ena povezava, in sicer med prvim 
faktorjem vojaške treniranosti in maskulinostjo. Povezava je pozitivna, kar pomeni, da so 
vojaki, ki dosegajo višje ocene maskulinosti, boljši v vojaški treniranosti in obratno. 
Sklepamo lahko, da bolj trenirani vojaki tudi bolj izražajo svojo »moškost« - samozavest, 
podjetnost, zanesljivost, so bolj uravnovešeni, se radi (tudi telesno) uveljavljajo in imajo 
malo telesnih, vegetativnih in psihosomatskih motenj ter motenj motorike. 
 

---

 
110
Vojaška treniranost kot faktor je sestavljena iz vzdržljivosti in repetitivne moči ter 
koordinacije. Nekatere raziskave navajajo, da se sprejemljivost v negativnem smislu kaže 
kot večja agresivnost in tekmovalnost, ki je povezana s testi, ki zahtevajo vztrajnost v 
motorični aktivnosti (Caprara s sod., 1997; Mrak, 2000), kamor lahko uvrstimo vzdržljivost 
in repetitivno moč. Maskulinost je kot osebnostna lastnost drugega reda »sestavljena« 
predvsem iz postavk zavrtosti ter nevrotičnosti in številni avtorji navajajo, da so nevrotični 
posamezniki zaradi višje vzburjenosti subkortikalnih središč bolj nemirni in manj zbrani, 
zato težje opravljajo naloge ravnotežja (Eysenck, 1970-71; Horga, 1979; Tušak in Tušak, 
1994; Wanner in Little, 1998; Kerin, 1985; Morgan, 1994; Mrakovič s sod., 1974; Dolenec, 
2001), iz katere je tudi sestavljen faktor vojaške treniranosti.  
 
Gotovo se povezanost med vojaško treniranostjo in maskuliniteto najbolj kaže pri 
opravljanju poklica vojaka, ki zahteva visok tempo delovanja in visoko intenzivnost. 
Nevarnosti, s katerimi se vojak sooča, so včasih neznane in nepričakovane. Oborožitev 
omogoča vedno večjo preciznost in delovanje v radiološkem, kemičnem in biološkem 
okolju. Oborožitev, oprema in informacijska tehnologija omogočajo vedno samostojnejše 
delovanje. Vse to bo v prihodnje pripeljalo do še večjega stresa in zaradi večje 
samostojnosti do moralnih ter drugih dilem pri sprejemanju posameznih odločitev, zlasti ko 
se bodo kot napadalci pojavljali civilisti. Zato bo bolj kot kadar koli prej potrebna osebna 
iniciativa, inovativnost, humanost, moralni in fizični pogum, trezna presoja in prilagodljivost 
(Furlan s sod., 2006).  
 
Ker obstaja statistično značilna povezava med prvim faktorjem motorike in eno izmed 
osebnostnih lastnosti drugega reda, lahko peto hipotezo sprejmemo le delno. 
 

---

 
111
7.6 ANALIZA POVEZANOSTI PROSTORA SPREMENLJIVK 
OSEBNOSTNIH LASTNOSTNOSTI IN PROSTORA GIBALNIH 
SPOSOBNOSTI 
 
Za analizo povezanosti prostorov motorike in osebnostnih lastnosti smo uporabili kanonično 
korelacijsko analizo, ki se uporablja za odkrivanje in vrednotenje asociacij med dvema 
skupinama spremenljivk. Analiza interkorelacijske spremenljivk motorike in osebnostnih 
lastnosti je že bila opravljena v poglavju 7.3. Če povzamemo rezultate, ugotovimo, da je od 
144 medsebojnih povezav med motoriko in osebnostnimi lastnostmi je le šest statistično 
značilnih na ravni petodstotne stopnje tveganja, kar predstavlja le 4,2 % vseh povezav. 
Vrednosti koeficientov so nizke, najvišja povezava (absolutno) znaša le 0,30 med 
spremenljivkama poligon nazaj in zavrtost. Tudi sicer je poligon nazaj test, ki najbolj 
statistično značilno korelira z osebnostnimi lastnostmi, in sicer še z impulzivnostjo (0,22) in 
nevrotičnostjo (0,25). Ostale korelacije so še med zgibi na drogu in maskulinostjo (0,25), 
osmico s pripogibanjem in ekstravertiranostjo (0,25) ter tekom na 2400 m in mirnostjo 
(0,23).   
 
Pri kanonični korelacijski analizi preverjamo hipotezo H
0
: Σ
12
 = 0. Test zavrne hipotezo v 
primeru velikih vrednosti izraza 
 
                                 
(
)
∏
=
−
−
=
⎟
⎟
⎠
⎞
⎜
⎜
⎝
⎛
Σ
Σ
Σ
=
Λ
−
p
i
i
n
n
1
2
22
11
1
ln
|
|
|
||
|
ln
ln
2
ρ
 , 
 
kjer je 
 
 
 
  
⎥
⎦
⎤
⎢
⎣
⎡
Σ
Σ
Σ
Σ
=
Σ
22
21
12
11
. 

---

 
112
 
Zgornja testna statistika je za velik n porazdeljena po porazdelitvi s pq prostostnimi 
stopnjami. 
 
Za našo raziskavo smo uporabili nekoliko izboljšano testno statistiko: 
(
)
(
)
)
(
1
ln
1
2
1
1
2
1
2
α
χ
ρ
pq
p
i
i
q
p
n
>
−
⎟
⎠
⎞
⎜
⎝
⎛
+
+
−
−
−
∏
=
 
 
V analizo smo vključili vseh dvanajst spremenljivk motoričnega prostora in devet 
spremenljivk osebnostnih lastnosti prvega reda. Za naš primer znaša p - vrednost za 
navedeno testno statistiko 0,2246692, kar ni statistično značilno. To pomeni, da množici 
spremenljivk osebnostnih lastnosti in motoričnih sposobnosti med seboj nista povezani na 
statistično značilni ravni. Teoretično to pomeni, da sta prostora kot celoti med seboj 
neodvisna.  
 
Ta ugotovitev je precej zanimiva, saj številne raziskave navajajo povezanost motorike in 
osebnosti (Tušak, 1997; Sherrington ,1940 povzeto po: Ismail, 1976; Ismail (1976); Kane, 
1972; Strel in Šturm, 1980). Hkrati pa je tudi res, da raziskave v glavnem navajajo 
povezanost določene osebnostne lastnosti z določeno gibalno sposobnostjo, npr. med 
ekstravertiranostjo in eksplozivno močjo, hitrostjo, koordinacijo, ravnotežjem, vzdržljivostjo, 
repetitivno močjo, med čustveno stabilnostjo, koordinacijo in ravnotežjem, med 
agresivnostjo in močjo itd. (Mrakovič s sod., 1974; Ismail s sod., 1976; Pavlovič, 1978; 
Šturm in Strojnik, 1994; Mrakovič, 1977; Caprara s sod., 1997; Ismail s sod., 1976; Kane, 
1984; Mrak, 2000; Rycht, 1985; povzeto po: Tušak in Tušak, 2003; Eysenk, 1971; Horga, 
1979; Kuleš, 1977). Številne raziskave so se ukvarjale tudi z analizo povezav med 
latentnimi motoričnimi dimenzijami oziroma faktorji gibalnih sposobnosti ter osebnostnimi 

---