NAS CASOPIS 390/30.1. 2012
C
M
Y
K
3
3
30. januar 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
Župan s predsedniki KS
Vrhnika, 18. januar – Tradicionalnega posveta
med predsedniki krajevnih skupnosti in županom
ter občinsko upravo se je tokrat udeležilo sedem
predsednikov oziroma predstavnikov krajevnih
skupnosti od trinajstih. Beseda je tekla o oprav-
ljenem delu in o načrtih, številni pa so na posvetu
našli tudi odgovore na svoja vprašanja.
Predsednik KS Vrhnika – Vas Karol Jurjevčič je predstavil
lanskoletne pridobitve na področju komunalne infrastruktu-
re, za letošnje leto pa je dejal, da je osrednji cilj sodelovanje
pri obnovi ostrešja objekta na Tržaški cesti 11, ki je po dolgih
letih pravdanja končno pristal v rokah treh vrhniških kra-
jevnih skupnosti. Opozoril je še na smrad, ki veje iz kana-
lizacije, kar naj bi po njegovem verjetno kazalo na ilegalen
priklop nekoga na sistem. Pri obnovi objekta na Tržaški 11
bo sodelovala tudi KS Vrhnika – Center, katere predsednik
Peter Sečnik je dejal, da razmišljajo tudi o morebitni dodat-
ni armirano betonski plošči na podstrešju, nova kritina pa
naj bi bila bobrovec. A ob tem so trčili ob dve težavi, ki ju
morajo še doreči: ali bi stavba sploh prenesla težo tovrstne
kritine in ali bo za to tudi dovolj denarja v denarnicah kra-
jevnih skupnosti (sodelovala naj bi še KS Vrhnika – Breg).
Po kratki predstavitvi delovanja KS Pokojišče – Padež
– Zavrh je lanskoletne uspehe predstavil predstavnik KS
Stara Vrhnika, Franci Petkovšek. Veliko so delali na obno-
vi dvorane v Lopi in uredili staro mrliško vežico. Opozoril
je še na možno težavo, da javna razsvetljava na cesti med
nekdanjo gostilno Povž in starovrhniškim gasilskim do-
mom zaradi ozelenitve dreves in odhoda vojske iz vojaš-
nice verjetno ne bo več imela svojega namena, »zato bo na
tem odseku potrebno nekaj narediti z javno razsvetljavo.«
Tomaž Gorišek iz KS Verd je dejal, da bodo letos delali na
razširitvi pokopališča, opozoril je na tablo s časovno omejit-
vijo vožnje tovornjakov skozi naselje in na vedno pogostej-
še pasje iztrebke na kmetijskih površinah. Predlagal je celo
občinski davek na pse, vendar je direktorica občinske Vesna
Kranjc pojasnila, da občina nima tovrstnih pristojnosti. Na
koncu je še opozoril na visoke prispevke, ki jih morajo ob-
čani plačati zavoljo kanalizacije.
Na Zaplani so lani zaključili z gradnjo javne razsvetljave in
postavili dva kozolčka z imeni naselij, v letošnjem letu pa
bodo vse sile usmerili v smeri izgradnje mrliške vežice. V Si-
nji Gorici jih je zanimalo, kdaj bodo ob avtocesti postavljene
protihrupne ograje, vendar je župan Stojan Jakin odvrnil, da
je to pristojnost države in da o tem nič ne ve. Tudi pri njih po-
kopališče že poka po šivih, zato se bodo ozirali za dodatnimi
zemljišči, postopoma pa bo potrebno začeti razmišljati tudi o
širjenju mrliške vežice.
Katarina Železnik, edina ženska predstavnica med predsed-
niki krajevnih skupnosti, sicer pa predsednica KS Podlipa
– Smrečje, je pohvalila nov most in izrazila željo, da bi tudi
v Podlipi kdaj stal občinski radar. Letošnji plan pa predvi-
deva aktivnosti v smeri vzpostavitve vrtca. Kot je dejala, je
kar nekaj domačinov izrazilo željo po vrtcu, zato bodo med
krajani izvedli anketo in na podlagi nje vodili tudi nadaljnje
aktivnosti.
V Blatni Brezovici letos načrtujejo gradnjo transformatorskih
postaj in pa ureditev otroškega igrišča.
Župan Jakin je na koncu dejal, da ima dober občutek gle-
de sodelovanja občin in krajevnih skupnosti ter da si tako
stabilne odnose želi tudi v prihodnje. Je pa še opozoril na
označevalne table, po katerih je izrazilo željo kar nekaj pred-
sednikov krajevnih skupnosti, da bi te morale biti za celotno
občino enotne. Zato je napovedal sestanek, na katerem naj
bi govorili samo o tej problematiki, nanj pa bi povabili tudi
druge strokovne službe, ki jih zadeva omenjeno področje.
(gt)
Številni predsedniki so izrazili željo po označevalnih tablah v
naseljih. Da te ne bi bile drugačne v vsaki krajevni skupnosti,
bo župan sklical poseben sestanek samo na to temo.
Ko sem vas včeraj poklical za ta najin
pogovor, ste dejali, da se lahko brez te-
žav sestaneva. To me je malce preseneti-
lo, ker navadno ravno pri upokojencih
pravijo, da nimajo nobenega časa.
Saj ga tudi jaz nimam veliko, kajti tudi
meni je žena dejala, da bi se danes od-
pravila po nekih opravkih, toda dal sem
prednost Našemu časopisu. Sicer pa
imam tudi popoldne sestanek in še kaj
se bo našlo. Imam namreč veliko funk-
cij, kar terja svoj čas. Tako sem že od leta
1990 predsednik krajevne skupnosti, dru-
gi mandat sem podpredsednik vrhniške-
ga društva upokojencev, član upravnega
odbora Turističnega društva Blagajana,
član upravnega odbora ZŠAM Vrhnika,
predsednik in podpoveljnik notranjsko
– primorske regije ZŠAM, član predsed-
stva ZŠAM Slovenije, predsednik občin-
skega Sveta za preventivo in varnost v
prometu, do lani pa sem bil več let tudi
porotnik.
Torej vam ostane bolj malo časa. Za kaj
ga izkoristite?
Glede na to, da sem bil dolga leta prak-
tično po cele tedne na terenu, si nekih
hobijev nisem mogel razviti. Danes mi
je v največje veselje, da grem na vrt, kaj
postorim okoli hiše ali v njej. V veliko ve-
selje pa so mi tudi moja dva vnuka in dve
vnukinji, s katerimi ravno tako preživim
svoj prosti čas.
V pokoju ste nekaj let, pred tem pa ste
prečesali Balkan po dolgem in počez.
Da, 35 let sem delal v ljubljanskem Dan-
fossu, kjer sem bil serviser ogrevalnih in
prezračevalnih sistemov. Delo je bilo več-
inoma terensko, kar je v praksi pomeni-
lo, da sem bil vse delavnike z doma, čez
vikend pa sem se vračal domov. Delo je
bilo naporno, a tudi prijetno. Rad sem to
delal. Ko danes gledam nazaj, vidim, da
je bilo delo nekoliko drugačno, mogoče
je od nas zahtevalo celo več pozornosti,
kot pa tovrstno delo danes. Namreč vča-
sih ni bilo mobitelov, še telefonov je bilo
malo, zato nisi mogel poklicati v vsakem
trenutku, ko si naletel na težavo, nazaj v
centralo v domovino. Znajti si se moral
po svoje ali pa si se moral že prej zelo na-
tančno pripraviti na delo.
Potem ste prečesali vse države bivše
Juge?
Praktično res. Mogoče mi je del tega še do
danes ostalo v meni, kajti rad imam nji-
hovo živahno glasbo in okusne jedi. Te-
rensko delo, ki sem ga opravljal sam, ali
pa sva bila največ dva, te tudi osebnostno
izoblikuje v zrelejšo in samostojnejšo ose-
bo. Kajti kot sem dejal, znajti si se moral
kakor si vedel in znal. Mogoče mi je to
izoblikovali trdnejši karakter, kar je imelo
za posledico, da sem bil petnajst let tudi
vodja sindikata v firmi. No, zadnje dve
leti svoje delovne dobe, sem preživel v
Ljubljani, kjer sem v kadrovski skrbel,
da so naši serviserji izpolnjevali potrebne
pogoje varstva in zdravja pri delu.
Ko sva ravno pri sindikatu: kaj ni Dan-
foss zapustil Slovenijo?
Ne, tisto je Danfoss iz Črnomlja, mi pa
smo bili zaposleni v ljubljanski enoti
Danfoss – Trata, ki še danes deluje zelo
uspešno. Vsako leto nas upokojence po-
vabi na razkošno zakusko, prejmemo
tudi skromno darilo, tako da še vedno
lahko rečem: kapo dol pred tako firmo.
Od začetka devetdesetih let ste za vola-
nom krajevne skupnosti. Bom kar vpra-
šal: kaj vas žene, da ste toliko časa? Kdo
bi si mislil, da mogoče denar…
Ta je pa dobra. Funkcije predsednika
krajevne skupnosti je častna. Torej ne
prejmem niti centa za predsednikovanje
v krajevni skupnosti niti v drugih orga-
nizacijah. Vse funkcije so, kot pravimo,
častne. Vztrajam pa v njej že toliko časa
iz dveh razlogov. Prvič, ker mi ni vseeno,
kaj se dogaja z našim delom Vrhnike in
drugič, ker po tej funkciji ni veliko želja.
Veste, vsakdo ve, da prinaša taka funkcija
kopico težav, včasih tudi grdih besed. Ni
enostavno pridobivati od ljudi različna
soglasja za ta ali oni projekt. Moraš biti
kar diplomatski, uglajen in pripravljen
tudi požreti kakšno opazko.
Toda v lanskem letu vam je uspelo kar
veliko.
Lani nam je v sodelovanju z občino in
hitrimi izvajalci, za kar sem vsem izred-
no hvaležen, uspelo spraviti pod streho
kar nekaj projektov. Zgrajena je bila ko-
munalna infrastruktura na območju Do-
bovičnikova – Vas in na Kurirska cesta,
asfaltirali smo dve manjši ulici. Dočakali
smo tudi razsodbo sodišča, da je objekt
na Tržaški 11 vrnjen KS Vrhnika.
Letos verjetno ne boste počivali.
Ne, seveda ne, ne bomo pa delali toliko
projektov. Vse tri KS Vrhnika – Center,
Vas in Breg – se bomo lotile obnove ostreš-
ja na Tržaški enajst. Investicija je ocenjena
na več deset tisoč evrov, tako da veliko
denarja za druge projekte ne bo ostalo.
Do konca mandata bi si želel, da bi spra-
vili celotno območje KS Vrhnika Vas pod
kanalizacijo in javno razsvetljavo, priza-
deval pa se bom tudi za otroško igrišče.
Zdi se mi, da takih površin za mladino
ali za mlade starše na našem koncu kar
manjka.
Gašper Tominc
Karol Jurjevčič
Gremo na kavo?
Karol Jurjevčič: »Funkcije so samo še častne!«
Tokrat smo se dobili na kavi s Karolom Jurjevčičem iz Hriba z Vrhnike, ki kar veliko funkcij, med drugim pa
se že več kot deset let dokazuje tudi v vlogi predsednika KS Vrhnika – Vas. Rad ima čevapčiče in živo vzduš-
je, kar po svoje ne preseneča, saj se je tri desetletja mudil po Balkanu kot serviser ogrevalnih naprav. Pravi
da so to bili lepi časi, a tudi naporni, danes pa se kot upokojenec posveča domu in njegovi okolici.
Pristen slovenski kozolec toplar
zagledal luč sveta
V zadnjih mesecih minulega leta je luč sveta ugledal pristen
slovenski kozolec toplar. S svojo lepoto krasi Športni park Bev-
ke. Načrtovan in izdelan je po merah, značilnih za našo pokra-
jino, tudi njegovi okrasni elementi temu sledijo do zadnje po-
drobnosti.
Od idejne zasnove do postavitve ni bila kratka pot, že sam pro-
ces pridobitve gradbenega dovoljenja in druge potrebne doku-
mentacije je trajal več kot dve leti. Namen tega objekta ni le stre-
ha nad glavo, ki je bila za dejavnost na Športnem parku Bevke
nujno potrebna, gre za objekt, za postavitev katerega se odloči
vse manj posameznikov. To je pomembna ohranitev arhitektur-
ne dediščine slovenskega podeželja, poleg tega pa je kozolec
tudi spominsko obeležje na 23. avgust 1986, ko je naš kraj priza-
del tornado in uničil 23 kozolcev.
Da lepotec krasi Športni park Bevke, je zaslužnih veliko pridnih
rok in radodarnih krajanov. Aktivni člani in simpatizerji Šport-
nega društva Bevke smo med svojim prostim časom z rokami
in delovnimi sredstvi uspeli pripraviti vse potrebno za njegovo
postavitev. Da je iz razžaganega in skrbno posušenega lesa na-
stal tako lep kozolec, je poskrbel tesarski mojster Marjan Treven
- TREMAR iz Smrečja. Storitev je bila opravljena kakovostno in
natančno in lahko rečemo, da mojstra priporočamo sleherne-
mu, še tako zahtevnemu naročniku.
Od začetka projekta pa do danes smo mnogokrat naleteli na
težave, ovire, a smo z močno voljo, sodelovanjem in zaupa-
njem v svoje sposobnosti uspeli uresničiti naš cilj. Brez števil-
nih prostovoljnih ur načrtovanja, organiziranja in koordiniranja
ter operativnega dela kozolec ne bi nikdar stal. To je plod truda
prostovoljcev in hkrati lep dokaz, da je tudi v današnjem času s
prostovoljstvom mogoče ustvariti bistveno več kot brez njega.
Kozolec toplar še ni dokončan, potrebnih je še nekaj del, zato
lepo vabim k sodelovanju vse tiste, ki vam tak objekt nekaj po-
meni, še zlasti pa tiste, ki doslej niste uspeli sodelovati.
Ob koncu bi se rad vsem udeleženim pri tem projektu v imenu
ŠD Bevke iskreno zahvalil za pomoč, strpnost in razumevanje.
Vsem bralcem Našega Časopisa, ki te znamenitosti še niste vi-
deli, priporočam, da si jo ogledate v živo.
GO ŠD Bevke, predsednik Mitja Vehar
Krajevna skupnost Vrhnika – Vas
želi vsem bralcem zdravo in srečno
leto 2012.
Zahvala
Krajevna skupnost Vrhnika – Center
se zahvaljuje vsem izvajalcem in ob-
čini za hitro in dobro opravljeno delo
na področju gradnje komunalne infra-
strukture na Poti v Močilnik in v Us-
njarski ulici. KS Center vsem bralcem
in občanom tudi želi uspešno, zdravo
in srečno leto 2012.
Peter Sečnik,
predsednik KS Vrhnika – Center