390 prva indd z občinske seje



Yüklə 2,55 Mb.
Pdf görüntüsü
səhifə3/60
tarix26.03.2018
ölçüsü2,55 Mb.
#34041
1   2   3   4   5   6   7   8   9   ...   60

NAS CASOPIS 390/30.1. 2012

 



K



  3

3

30. januar 2012

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

 

Občina 



Vrhnika 

Župan s predsedniki KS

Vrhnika,  18.  januar  –  Tradicionalnega  posveta 

med predsedniki krajevnih skupnosti in županom 

ter občinsko upravo se je tokrat udeležilo sedem 

predsednikov  oziroma  predstavnikov  krajevnih 

skupnosti od trinajstih. Beseda je tekla o oprav-

ljenem delu in o načrtih, številni pa so na posvetu 

našli tudi odgovore na svoja vprašanja. 

Predsednik  KS  Vrhnika  –  Vas  Karol  Jurjevčič  je  predstavil 

lanskoletne pridobitve na področju komunalne infrastruktu-

re, za letošnje leto pa je dejal, da je osrednji cilj sodelovanje 

pri obnovi ostrešja objekta na Tržaški cesti 11, ki je po dolgih 

letih pravdanja končno pristal v rokah treh vrhniških kra-

jevnih skupnosti. Opozoril je še na smrad, ki veje iz kana-

lizacije, kar naj bi po njegovem verjetno kazalo na ilegalen 

priklop nekoga na sistem. Pri obnovi objekta na Tržaški 11 

bo sodelovala tudi KS Vrhnika – Center, katere predsednik 

Peter Sečnik je dejal, da razmišljajo tudi o morebitni dodat-

ni armirano betonski plošči na podstrešju, nova kritina pa 

naj bi bila bobrovec. A ob tem so trčili ob dve težavi, ki ju 

morajo še doreči: ali bi stavba sploh prenesla težo tovrstne 

kritine in ali bo za to tudi dovolj denarja v denarnicah kra-

jevnih skupnosti (sodelovala naj bi še KS Vrhnika – Breg).

Po  kratki  predstavitvi  delovanja  KS  Pokojišče  –  Padež 

–  Zavrh  je  lanskoletne  uspehe  predstavil  predstavnik  KS 

Stara Vrhnika, Franci Petkovšek. Veliko so delali na obno-

vi dvorane v Lopi in uredili staro mrliško vežico. Opozoril 

je še na možno težavo, da javna razsvetljava na cesti med 

nekdanjo  gostilno  Povž  in  starovrhniškim  gasilskim  do-

mom  zaradi  ozelenitve  dreves  in  odhoda  vojske  iz  vojaš-

nice verjetno ne bo več imela svojega namena, »zato bo na 

tem  odseku  potrebno  nekaj  narediti  z  javno  razsvetljavo.«

Tomaž Gorišek iz KS Verd je dejal, da bodo letos delali na 

razširitvi pokopališča, opozoril je na tablo s časovno omejit-

vijo vožnje tovornjakov skozi naselje in na vedno pogostej-

še pasje iztrebke na kmetijskih površinah. Predlagal je celo 

občinski davek na pse, vendar je direktorica občinske Vesna 

Kranjc pojasnila, da občina nima tovrstnih pristojnosti. Na 

koncu je še opozoril na visoke prispevke, ki jih morajo ob-

čani plačati zavoljo kanalizacije.

Na Zaplani so lani zaključili z gradnjo javne razsvetljave in 

postavili dva kozolčka z imeni naselij, v letošnjem letu pa 

bodo vse sile usmerili v smeri izgradnje mrliške vežice. V Si-

nji Gorici jih je zanimalo, kdaj bodo ob avtocesti postavljene 

protihrupne ograje, vendar je župan Stojan Jakin odvrnil, da 

je to pristojnost države in da o tem nič ne ve. Tudi pri njih po-

kopališče že poka po šivih, zato se bodo ozirali za dodatnimi 

zemljišči, postopoma pa bo potrebno začeti razmišljati tudi o 

širjenju mrliške vežice. 

Katarina Železnik, edina ženska predstavnica med predsed-

niki  krajevnih  skupnosti,  sicer  pa  predsednica  KS  Podlipa 

– Smrečje, je pohvalila nov most in izrazila željo, da bi tudi 

v Podlipi kdaj stal občinski radar. Letošnji plan pa predvi-

deva aktivnosti v smeri vzpostavitve vrtca. Kot je dejala, je 

kar nekaj domačinov izrazilo željo po vrtcu, zato bodo med 

krajani izvedli anketo in na podlagi nje vodili tudi nadaljnje 

aktivnosti. 

V Blatni Brezovici letos načrtujejo gradnjo transformatorskih 

postaj in pa ureditev otroškega igrišča. 

Župan Jakin je na koncu dejal, da ima dober občutek gle-

de sodelovanja občin in krajevnih skupnosti ter da si tako 

stabilne odnose želi tudi v prihodnje. Je pa še opozoril na 

označevalne table, po katerih je izrazilo željo kar nekaj pred-

sednikov krajevnih skupnosti, da bi te morale biti za celotno 

občino enotne. Zato je napovedal sestanek, na katerem naj 

bi govorili samo o tej problematiki, nanj pa bi povabili tudi 

druge  strokovne  službe,  ki  jih  zadeva  omenjeno  področje. 

(gt)

Številni predsedniki so izrazili željo po označevalnih tablah v 

naseljih. Da te ne bi bile drugačne v vsaki krajevni skupnosti, 

bo župan sklical poseben sestanek samo na to temo.

Ko  sem  vas  včeraj  poklical  za  ta  najin 

pogovor, ste dejali, da se lahko brez te-

žav sestaneva. To me je malce preseneti-

lo, ker navadno ravno pri upokojencih 

pravijo, da nimajo nobenega časa.

Saj  ga  tudi  jaz  nimam  veliko,  kajti  tudi 

meni  je  žena  dejala,  da  bi  se  danes  od-

pravila po nekih opravkih, toda dal sem 

prednost  Našemu  časopisu.  Sicer  pa 

imam  tudi  popoldne  sestanek  in  še  kaj 

se  bo  našlo.  Imam  namreč  veliko  funk-

cij, kar terja svoj čas. Tako sem že od leta 

1990 predsednik krajevne skupnosti, dru-

gi mandat sem podpredsednik vrhniške-

ga društva upokojencev, član upravnega 

odbora  Turističnega  društva  Blagajana, 

član  upravnega  odbora  ZŠAM  Vrhnika, 

predsednik  in  podpoveljnik  notranjsko 

– primorske regije ZŠAM, član predsed-

stva ZŠAM Slovenije, predsednik občin-

skega  Sveta  za  preventivo  in  varnost  v 

prometu, do lani pa sem bil več let tudi 

porotnik. 

Torej vam ostane bolj malo časa. Za kaj 

ga izkoristite?

Glede na to, da sem bil dolga leta prak-

tično  po  cele  tedne  na  terenu,  si  nekih 

hobijev  nisem  mogel  razviti.  Danes  mi 

je v največje veselje, da grem na vrt, kaj 

postorim okoli hiše ali v njej. V veliko ve-

selje pa so mi tudi moja dva vnuka in dve 

vnukinji, s katerimi ravno tako preživim 

svoj prosti čas. 

V pokoju ste nekaj let, pred tem pa ste 

prečesali Balkan po dolgem in počez. 

Da, 35 let sem delal v ljubljanskem Dan-

fossu, kjer sem bil serviser ogrevalnih in 

prezračevalnih sistemov. Delo je bilo več-

inoma terensko, kar je v praksi pomeni-

lo, da sem bil vse delavnike z doma, čez 

vikend pa sem se vračal domov. Delo je 

bilo naporno, a tudi prijetno. Rad sem to 

delal. Ko danes gledam nazaj, vidim, da 

je  bilo  delo  nekoliko  drugačno,  mogoče 

je od nas zahtevalo celo več pozornosti, 

kot pa tovrstno delo danes. Namreč vča-

sih ni bilo mobitelov, še telefonov je bilo 

malo, zato nisi mogel poklicati v vsakem 

trenutku, ko si naletel na težavo, nazaj v 

centralo v domovino. Znajti si se moral 

po svoje ali pa si se moral že prej zelo na-

tančno pripraviti na delo. 



Potem  ste  prečesali  vse  države  bivše 

Juge?

Praktično res. Mogoče mi je del tega še do 

danes ostalo v meni, kajti rad imam nji-

hovo živahno glasbo in okusne jedi. Te-

rensko delo, ki sem ga opravljal sam, ali 

pa sva bila največ dva, te tudi osebnostno 

izoblikuje v zrelejšo in samostojnejšo ose-

bo. Kajti kot sem dejal, znajti si se moral 

kakor  si vedel in znal. Mogoče mi je to 

izoblikovali trdnejši karakter, kar je imelo 

za posledico, da sem bil petnajst let tudi 

vodja  sindikata  v  firmi.  No,  zadnje  dve 

leti  svoje  delovne  dobe,  sem  preživel  v 

Ljubljani,  kjer  sem  v  kadrovski  skrbel, 

da so naši serviserji izpolnjevali potrebne 

pogoje varstva in zdravja pri delu. 



Ko sva ravno pri sindikatu: kaj ni Dan-

foss zapustil Slovenijo?

Ne,  tisto  je  Danfoss  iz  Črnomlja,  mi  pa 

smo  bili  zaposleni  v  ljubljanski  enoti 

Danfoss – Trata, ki še danes deluje zelo 

uspešno. Vsako leto nas upokojence po-

vabi  na  razkošno  zakusko,  prejmemo 

tudi  skromno  darilo,  tako  da  še  vedno 

lahko rečem: kapo dol pred tako firmo. 



Od začetka devetdesetih let ste za vola-

nom krajevne skupnosti. Bom kar vpra-

šal: kaj vas žene, da ste toliko časa? Kdo 

bi si mislil, da mogoče denar…

Ta  je  pa  dobra.  Funkcije  predsednika 

krajevne  skupnosti  je  častna.  Torej  ne 

prejmem niti centa za predsednikovanje 

v krajevni skupnosti niti v drugih orga-

nizacijah.  Vse  funkcije  so,  kot  pravimo, 

častne. Vztrajam pa v njej že toliko časa 

iz dveh razlogov. Prvič, ker mi ni vseeno, 

kaj se dogaja z našim delom Vrhnike in 

drugič, ker po tej funkciji ni veliko želja. 

Veste, vsakdo ve, da prinaša taka funkcija 

kopico težav, včasih tudi grdih besed. Ni 

enostavno  pridobivati  od  ljudi  različna 

soglasja za ta ali oni projekt. Moraš biti 

kar  diplomatski,  uglajen  in  pripravljen 

tudi požreti kakšno opazko. 



Toda v lanskem letu vam je uspelo kar 

veliko. 

Lani  nam  je  v  sodelovanju  z  občino  in 

hitrimi izvajalci, za kar sem vsem izred-

no hvaležen, uspelo spraviti pod streho 

kar nekaj projektov. Zgrajena je bila ko-

munalna infrastruktura na območju Do-

bovičnikova – Vas in na Kurirska cesta, 

asfaltirali smo dve manjši ulici. Dočakali 

smo tudi razsodbo sodišča, da je objekt 

na Tržaški 11 vrnjen KS Vrhnika. 



Letos verjetno ne boste počivali.

Ne, seveda ne, ne bomo pa delali toliko 

projektov.  Vse  tri  KS  Vrhnika  –  Center, 

Vas in Breg – se bomo lotile obnove ostreš-

ja na Tržaški enajst. Investicija je ocenjena 

na  več  deset  tisoč  evrov,  tako  da  veliko 

denarja  za  druge  projekte  ne  bo  ostalo. 

Do konca mandata bi si želel, da bi spra-

vili celotno območje KS Vrhnika Vas pod 

kanalizacijo in javno razsvetljavo, priza-

deval pa se bom tudi za otroško igrišče. 

Zdi se mi, da takih površin za mladino 

ali za mlade starše na našem koncu kar 

manjka. 


Gašper Tominc

Karol Jurjevčič

Gremo na kavo?

Karol Jurjevčič: »Funkcije so samo še častne!«

Tokrat smo se dobili na kavi s Karolom Jurjevčičem iz Hriba z Vrhnike, ki kar veliko funkcij, med drugim pa 

se že več kot deset let dokazuje tudi v vlogi predsednika KS Vrhnika – Vas. Rad ima čevapčiče in živo vzduš-

je, kar po svoje ne preseneča, saj se je tri desetletja mudil po Balkanu kot serviser ogrevalnih naprav. Pravi 

da so to bili lepi časi, a tudi naporni, danes pa se kot upokojenec posveča domu in njegovi okolici. 

Pristen slovenski kozolec toplar 

zagledal luč sveta

V zadnjih mesecih  minulega leta je luč sveta ugledal pristen 

slovenski kozolec toplar. S svojo lepoto krasi Športni park Bev-

ke. Načrtovan in izdelan je po merah, značilnih za našo pokra-

jino, tudi njegovi okrasni elementi temu sledijo do zadnje po-

drobnosti. 

Od idejne zasnove do postavitve ni bila kratka pot, že sam pro-

ces pridobitve gradbenega dovoljenja in  druge potrebne doku-

mentacije je trajal več kot dve leti. Namen tega objekta ni le stre-

ha nad glavo, ki je bila za dejavnost na Športnem parku Bevke 

nujno potrebna, gre za objekt, za postavitev katerega se odloči 

vse manj posameznikov. To je pomembna ohranitev arhitektur-

ne dediščine slovenskega podeželja, poleg tega pa je kozolec 

tudi spominsko obeležje na 23. avgust 1986, ko je naš kraj priza-

del tornado in uničil 23 kozolcev. 

Da lepotec krasi Športni park Bevke, je zaslužnih veliko pridnih 

rok in radodarnih krajanov. Aktivni člani in simpatizerji Šport-

nega društva Bevke smo med svojim prostim časom z rokami 

in delovnimi sredstvi uspeli pripraviti vse potrebno za njegovo 

postavitev. Da je iz razžaganega in skrbno posušenega lesa na-

stal tako lep kozolec, je poskrbel tesarski mojster Marjan Treven 

- TREMAR iz Smrečja. Storitev je bila opravljena kakovostno in 

natančno in lahko rečemo, da mojstra priporočamo sleherne-

mu, še tako zahtevnemu naročniku.

Od začetka projekta pa do danes smo mnogokrat naleteli na 

težave,  ovire, a smo z močno voljo, sodelovanjem in zaupa-

njem v svoje sposobnosti uspeli  uresničiti naš cilj. Brez števil-

nih prostovoljnih ur načrtovanja, organiziranja in koordiniranja 

ter operativnega dela kozolec ne bi nikdar stal. To je plod truda 

prostovoljcev in hkrati lep dokaz, da je tudi v današnjem času s 

prostovoljstvom mogoče ustvariti bistveno več kot brez njega. 

Kozolec toplar še ni dokončan, potrebnih je še nekaj del, zato 

lepo vabim k sodelovanju vse tiste, ki vam tak objekt nekaj po-

meni, še zlasti pa tiste, ki doslej niste uspeli sodelovati.

Ob koncu bi se rad vsem udeleženim pri tem projektu v imenu 

ŠD Bevke iskreno zahvalil za pomoč, strpnost in razumevanje.

Vsem bralcem Našega Časopisa, ki te znamenitosti še niste vi-

deli, priporočam, da si jo ogledate v živo.  

GO ŠD Bevke, predsednik Mitja Vehar

Krajevna skupnost Vrhnika – Vas 

želi vsem bralcem zdravo in srečno 

leto 2012.



Zahvala

Krajevna  skupnost  Vrhnika  –  Center 

se  zahvaljuje  vsem  izvajalcem  in  ob-

čini za hitro in dobro opravljeno delo 

na področju gradnje komunalne infra-

strukture na Poti v Močilnik in v Us-

njarski ulici. KS Center vsem bralcem 

in občanom tudi želi uspešno, zdravo 

in srečno leto 2012. 

Peter Sečnik

predsednik KS Vrhnika – Center




Yüklə 2,55 Mb.

Dostları ilə paylaş:
1   2   3   4   5   6   7   8   9   ...   60




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə