4.1. OSNOVNI POIMI I KLASIFIKACIJA
HEMISKITE PROCESI – OSNOVA NA HEMIJATA
Hemiskite procesi se vikaat hemiski reakcii
Nema nikakov somne` deka centralno mesto vo hemijata zazemaat
hemiskite reakcii, procesi
pri koi doa|a do
izmenuvawe na sostavot na izu~uvaniot sistem
*
. Duri i koga se raboti za
teo-
riska hemija, celta na teoriite naj~esto e da se iznajdat zakonitostite spored koi se odvivaat
hemiskite reakcii. Vpro~em nie dosega i vo ovoj u~ebnik zboruvavme za hemiski reakcii.
No, kako znaeme deka se slu~uva
†
hemiska reakcija?
Za `al, nemame setilo za registrirawe na
hemiskite promeni i zatoa, ako sakame so
nabquduvawe da utvrdime se slu~uva li hemiska reakcija, treba
da utvrdime dali, na primer, se
osloboduva energija – vo vid na svetlina (kako na sl. 4.1
a) ili na toplina (sl. 4.1
b).
a b
Sl. 4.1.
Svetlinata {to se gleda e znak deka te~e hemiska reakcija (
a);
pri goreweto na jaglenot (hemiska reakcija) se osloboduva toplina (
b)
*
Se razbira, vo hemijata se izu~uvaat i
svojstvata na oddelnite supstanci, no i toa e predimno vo vrska so reakciite
vo koi tie stapuvaat.
†
Voobi~aeno e da se zboruva i za
te~ewe ili za
odvivawe na hemiskite reakcii.
87
Kako znak za odvivawe na hemiska reakcija mo`e da bide
obrazuvaweto na cvrsta supstanca (
talog, sl. 4.2) pri me{a-
we na dva rastvora ili osloboduvaweto nekoj gas (se gledaat
meur~iwa; sl. 4.3
a). Izmenuvaweto na bojata (sl. 4.3
b i sl.
4.3
v) ili osloboduvaweto supstanci {to imaat karakteris-
ti~na mirizba isto taka uka`uvaat na prote~uvawe na hemis-
ka reakcija.
Sl. 4, 2. Obrazuvaweto na
talog e
dokaz deka se slu~uva hemiska
reakcija
So
drugi zborovi, registrirame
fizi~ki promeni od koi
zaklu~uvame deka se odvivaat hemiski reakcii.
No, dali od gornoto treba da se zaklu~i deka ako ni{to ne
vidime, ne pomirisame ili ne po~uvstvuvame, reakcija ne se
slu~uva?
a b v
Sl. 4.3.
Osloboduvaweto gas i sozdavaweto pena (a) kako i
izmenuvaweto na bojata na
rastvorot pri dodavawe kiselina (
b – pred dodavaweto kiselina,
v – po dodavaweto) se
znaci deka vo epruvetata se slu~uvaat hemiski reakcii
Se razbira – ne zna~i! Imeno, postojat reakcii {to
ne se pridru`eni so razmena na zabele`-
livo koli~estvo energija, so izmenuvawe na bojata ili so
obrazuvawe na gas ili na talog, no toa
ne zna~i deka vo ovie slu~ai reakcija ne se slu~uva. Spored toa, mora da se najde poinakov
kriterium za toa koga ima, a koga nema te~ewe na hemiska reakcija.
Zasega, da povtorime:
x
procesite vo koi doa|a do hemiski promeni se vikaat hemiski reakcii;
x
za te~eweto na hemiskite reakcii mnogu ~esto se zaklu~uva vrz osnova na fizi~ki promeni
(osloboduvawe na energija, sozdavawe talog, pojava na gas, izmenuvawe na bojata i sli~no).
Reaktanti i produkti
I, povtorno se postavuva pra{aweto: kako znaeme deka se odviva hemiska reakcija? Odgovorot e
ednostaven – znaeme zatoa {to vo hemiskite reakcii se izmenuvaat koli~estvata na supstancite
(najmalku – na dve od niv).
88
Imeno, pri sekoja hemiska reakcija koli~estvoto na nekoja supstanca (ili na nekolku supstanci
od onie {to se prisutni vo
reakcioniot sistem
*
)
se
smaluva, a na druga supstanca (ili sup-
stanci) – se
nagolemuva.
Ako vo tekot na edna reakcija se smaluva koli~estvoto samo na edna supstanci,
taa supstanca e
reaktant. Ako, pak, toa se slu~uva so pove}e supstanci, vo reakcioniot sistem
postojat
pove}e reaktanti.
Sli~no taka, ako vo reakcioniot sistem se nagolemuva koli~estvoto
na samo edna supstanca,
taa
supstanca e
produkt na reakcijata, a ako se zgolemuvaat koli~estvata na dve ili pove}e
supstanci,
tie supstanci se
produkti na reakcijata.
Koga }e prestane izmenuvaweto na koli~estvata na konstituentite na eden reakcionen sistem,
toa }e ozna~i
kraj na reakcijata.
Hemiskite reakcii se
pretstavuvaat so
hemiski ravenki (ili, ednostavno,
ravenki). Ravenkite
se sostojat od simboli ili formuli na reaktantite i simboli ili formuli na produktite na
reakcijata. Simbolite ili formulite na reaktantite i onie na produktite se svrzuvaat so
znakot “+”, a me|u ednite i drugite se stava znakot “o”. Me|usebno svrzanite simboli~ni
oznaki za reaktantite se zapi{uvaat, po pravilo, na
levata strana od strelkata, a onie za
produktite – od
desnata strana. Vsu{nost, za
ravenka mo`e da se zboruva duri otkako, so
vnesuvawe na
stehiometriski koeficienti, }e se dojde do situacija koga
brojot na atomi od
sekoj daden vid vo formulnite edinki na reaktantite }e stane ednakov so onoj vo formulnite
edinki na produktite, t.e. duri otkako ravenkata }e bide
izramneta. Koga izramnuvaweto }e bide
zavr{eno, strelkata se zamenuva so znakot “=”. Za seto toa ve}e be{e zboruvano (v. str. 29).
Nakuso re~eno,
x
pri hemiskite reakcii se namaluva koli~estvoto na reaktantite, a se nagolemuva koli-
~estvoto na produktite;
x
reakciite se pretstavuvaat so ravenki;
Nasoka na te~eweto na hemiskite reakcii
Zboruvaj}i za hemiskite reakcii, ~estopati zboruvame za
nasoka na te~eweto na hemiskite
reakcii. Se razbira, pritoa toa
ne mislime na nasoka, da re~eme,
odozgora nadolu, kako {to
zboruvaj}i za
te~ewe na reakciite ne podrazbirame pod ovoj termin
iste~uvawe, na na~in na
koj iste~uvaat te~nostite!
Se raboti, ednostavno, za terminologija {to se vkorenila i stanala neodminliva. Koga velime
deka
reakcijata te~e, sakame da ka`eme deka reakcijata
se slu~uva. Koga, pak, zboruvame za
nasoka na reakcijata, mislime na toa deka od supstancite {to se prisutni vo reakcioniot
sistem, nekoi }e gi smetame za reaktanti, a drugi za produkti, vodej}i
smetka za toa deka
reaktantite vo tekot na reakcijata }e go namaluvaat svoeto koli~estvo, dodeka koli~estvoto na
produktite }e se nagolemuva. Nasokata na te~ewe na reakcijata e
od reaktanti kon produkti.
*
T.e. vo sistemot vo koj se slu~uva hemiska reakcija. Supstancite od koi e obrazuvan eden sistem gi vikame negovi
konstituenti.
89