Didaktika kaj je predmet poučevanja didaktike?

zadihan srce mu utripa..).Spodbujamo ga da razmišlja kaj lahko stori za dobro počutje in 

zdravja.

9.IZPOSTAVITE NEKATERE CILJE KI JIM JE POTREBNO SLEDITI PRI 

PODROČJU NARAVE?

­ doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti stalnem 

spreminjanju in estetski razsežnosti.

­ razvijanje otrokove občutljivosti in ljubezni do sebe, soljudi in okolja.

­ zavedanje o prepletenosti odnosov v okolju.

­ dejavno vključevanje in odgovorno ravnanje otroka

Poudarek je na pridobivanju izkušenj z živo naravo naravnimi pojavi ter veselju v 

raziskovanju in odkrivanju. V samem procesu se postopoma oblikujejo pojmi in se razvija 

mišljenje.

10. KATERE METODE NAJPOGOSTEJE IN NAJUSPEŠNEJE UPORABIMO PRI 

DEJAVNOSTI IZ PODROČJA NARAVE?

Uporabljamo raznovrstne organizacijske metode ( poligon, delo po postajah, delo z 

dopolnilnimi in dodatnimi nalogami, štafete..) in oblike dela ( individualno, v parih, v manjših 

in večjih skupinah, skupno kombinirano) ter različne standardizirane in improvizirane 

rekvizite.Dejavnosti naj organizirajo tako da bodo otroci čim bolj aktivni.Tiste otroke ki ne 

želijo sodelovati naj poskušajo pridobiti s spodbujanjem in motiviranjem oz., jim ponudijo 

druge zanimive dejavnosti.Skupaj z otroki pripravijo oz., pospravijo športno orodje in 

rekvizite.

11. KAKO OTROKOM PRIBLIŽAMO PODROČJE DRUŽBE?

V vrtcu je treba otrokom omogočiti:

---

­spoznavajo svoje omejitve in meje spremenljivega ( neomejevanje drugih )

­ doživljanje vrtec kot okolje, v katerem so možnosti za vključevanje v dejavnosti in 

vsakdanje življenje enake ne glede na spol

­ oblikujejo dobro mnenje o sebi ter samospoštovanje

­ sodelujejo pri ustvarjanju kulture sobivanja v razlikah in drugačnosti

­ nudijo možnost sodelovanja in hkrati možnost umika

­ vključujejo osebne predmete, fotografije imena

­ vključujejo umetniška dela, klasično glasbo, zgo., rekunstrukcije

­ nudijo možnost za razna praznovanja

­ nudijo možnost za simbolno igro ( vživljanje v drugačnost)

­ vključujejo knjige in igrače ki omogočajo spoznavanje z razlikami

Širša družba je sestavljena iz različnih elementov. Preko se otroci učijo družabnih vlog in se 

tako postopoma vpenjajo v družbo. S tem ko se otroci igrajo dom, družino, zdravnike, 

trgovine se pravzaprav učijo za življenje.

12. KATERIM CILJEM JE POTREBNO SLEDITI PRI DEJAVNOSTIH IZ 

PODROČJA MATEMATIKE?

Otrok se v vsakodnevnem življenju že zelo zgodaj srečuje z matematiko, saj ima npr.,pregled 

nad svojimi igračami, oblačili, vsakdanjimi predmeti, ki jih prešteva, meri, primerja, razvršča, 

grupira…

Cilji: 

­ otrok od poimenovanja posamičnih predmetov postopoma preide na štetje in razlikovanje 

med št. in števnikom

­ otrok razvija miselne operacije ki so osnova za seštevanje odštevanje

­ otrok rabi simbole , s simboli zapisuje dogodke in opisuje stanje

­ otrok zaznava grafične prikaze jih oblikuje in odčitava

­ otrok spozna odnos med vzrokom in posledico

­ otrok išče , zaznava in uporablja različne možnosti rešitve problema

­ otrok spozna simetrijo, geometrijskega telesa in like

---

­ otrok spozna prostor , njegove meje , zunanjost notranjost

­ otrok rabi izraze za opisovanje položaja predmetov ( na , v pred, pod ,za, spredaj, zgoraj, 

zadaj, levo, desno )

­ otrok se seznanja s strategijam merjenja dolžine, površine in prostornine z merili in enotami

CILJI: ­ seznavanje z matematiko v vsakdanjem življenju

­ razvijanje mat. Izražanja

­ razvijanje mat. Mišljenja

­ razvijanje mat. Spretnosti

­ doživljanje matematike kot prijetne izkušnje

Cilje lahko uresničujemo pri spontani igri otrok, z dejavnostmi povezanimi z dnevno rutino.

13.KAKO LAHKO PODROČJE MAT. POVEZUJEMO Z ELEM DNEVNE RUTINE?

Tako navedeno področje vključuje najrazličnejše dejavnosti, v vrtcu, ki otroka spodbujajo, da 

v igri ali vsakodnevnih opravilih pridobiva izkušnje, spretnosti in znanje o tem kaj je veliko in 

kaj majhno, česa je več in česa je manj, v čem so si stvari različne in v čem so si podobne , kaj 

je celota in kaj del, kakšne oblike so, kaj je notri in kaj zunaj, kaj je zdaj prej potem in kaj so 

simboli. Otrok ob pridobljenih izkušnjah in znanju spoznava, da je moč nekatere naloge, 

vsakodnevne probleme rešiti učinkovitejše, če uporablja matematične strategije mišljenja. 

Vesel je ko najde rešitev zato praviloma išče nove in nove situacije, ki so vsakič znova izziv 

za preizkušnje njegove rešitve problema in potrditve njegovega načina in smeri razmišljenja.

Prihod v vrtec: prikazi prisotnosto, levi in desni čevelj, ura prihoda staršev, dnevni načrt za 

igranje, jedilnik…

Obroki: priprava mize, pogovor o količinah hrane, vrste jedi, kdo bo prvi, prtički zloženi na 

trikotnike, št. Potrebnih kozarcev, pobiranje in sortiranje pribora po kosilu..

Prihodi in odhodi otrok in prehodi: opazovanje sporočil, simbolov, znakov, štetje stopnic, 

načrtovanje igre zunaj in napovedovanje dogajanja ob vrnitvi.

14. OPREDELITE POMEN JEZIKA ZA OTROKOV RAZVOJ?

Področje jezik ima v vrtcu posebno funkcijo saj je prisoten povsod­ je neke vrste povezovalni 

člen med vsemi področji dejavnosti.Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih 

pogovorov in pripovedovanja literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih s 

pripovedovanjem, opisovanjem ….Pomemben del jezikovnih dejavnostih so enostavna 

besedila, ki so povezana na vsakodnevno življenje npr., kratka sporočila, zapis otrokovega 

---