Didaktika kaj je predmet poučevanja didaktike?



Yüklə 155,44 Kb.
Pdf görüntüsü
səhifə3/8
tarix07.12.2017
ölçüsü155,44 Kb.
#14514
1   2   3   4   5   6   7   8

načelo poudarja zaupanje in spoštovanje otrokove osebnosti, ter temelji na 

spoštovanju človekovih in otrokovih pravic.

o

Načelo vsestranskega delovanja



V tem načelu je izpostavljena zahteva po vsebinski povezanosti, vseestranskosti , 

hkratnem uresničevanju mnogih vzgojnih ciljev ter hkratnem vplivanju 

raznovrstnih metod in vzgojnih dejavnikov.

o

Načelo enotnosti vzgojnih vplivov



Upoštevanje zahteva enotno in skladno delovanje vseh vzgojnih dejavnikov. Pri 

vsakem učenju in vzgojnem delovanju je potrebna doslednost. Vzgojni dejavniki 

naj bodo skladni s cilji, nalogami in prav tako v postopkih in metodah.

IGRA IN IGRAČE

1. Opredelite igro kot otrokovo osnovno dejavnost?

Igra je osnovna , temeljna otrokova dejavnost, ki otroku prinaša zadovoljstvo in nastaja iz 

otokove notranje potrebe. Preko igre otrok dela in se uči in zanjo porabi največ časa in 

energije. Igra otroka osebnostno močno angažira, zato je njena izrazitost zelo velika. V 

igri se spontano prepletajo različna področja otrokovega razvoja­od čustvenega, 

socialnega, gibalnega in spoznavnega. Je nepogrešljiva pri zagotavljanju zdrave in srečne 

otrokove osebnosti.

2. Pojasnite igro za otrokov celostni razvoj?

Igra je dejavnost, ki vpliva na razvoj otrokovih dispozicij. Pomembna je za otrokov 

intelektualni razvoj, razvoj čutil in čustev, vpliva na njegov moralni razvoj, na socialne 

odnose, estetsko vzgojo in tudi na telesno vzgojo.

Intelektualni razvoj: preko igre otrok spoznava velikost, oblike, barve, se seznanja z 

različnimi možnostmi uporabe igrač, razvija miselne sposobnosti, se uči, odkriva, se 

poglablja....

Razvoj čutil in čustev: otrok spoznava prostorske odnose, razlike med predmeti, 

stalno je prisotno raziskovanje. Preko igre otrok ugotavlja in primerja kaj zmore, se pravi 

kakšne so njegove sposobnosti. Pri različnih igrah razvija vid, tip, predstave o stvareh, 



njegova motorika se postopoma usklajuje z mislimi. V igri doživlja uspehe, uveljavitev, se 

osvobaja od domišlije, počasi začne ločiti med domišlijo in realnostjo.



Moralni razvoj: z igro se otrok nauči sodelovanja, dajanja, deli z drugimi, se vključuje v 

skupino, izgublja brez jeze, zmaguje brez hvale.... Vadi različne oblike, vloge obnašanja, biti 

mora pošten. Z igro si razvija organizacijske sposobnosti ( ustvarjalnost, vodja, pripravi 

igrače, material...)­ pomembno za nadaljno življenje.



Socialni razvoj: najprej se otroci nekje do 3.leta igrajo sami oz. z odraslimi. Nekje od 3, 

4 leta starosti se že raje igrajo z vrstniki (skupine se spreminjajo). Okoli 4, 5 leta se skupina že 

stabilizira, otroci ostjajao pri igri dalj časa, izbirajo soihralce( ni mu vseeno s kom se igra), 

spol. Že hočejo biti vodja. Okoli 5 leta sodelujejo, se pogovarjajo med igro, delajo skupinsko. 

Po 5 letu še bolj sodelujejo, zelo radi imajo skupinske igre, ki so zanimive, predvsem pa 

različne. Okoli 6 leta pa se že pojavljajo igre tekmovalne narave.



Estetski razvoj

: estetike ni mogoče doseči brez doživetij, spontanosti, čustvenosti, 

razgibanosti, svobode. Vse to otroci lahko dosegajo preko igre, kjer se estetika odraža v 

gibanju, govoru, izdelavi igrač, doživljanju pravljic, izvajanju vloge....



Telesni razvoj

:telesna vzgoja je za otroka zelo pomembna, saj si z njo razvija mišice, 

krepi vse dele telesa. Preko igre postopoma dosega koordinacijo gibov, si krepi mišice, 

pospešuje razvoj dihalnih organov, vpliva na držo telesa... Večina iger pa ni pomemebna 

samo za telesni ampak tudi za duševni razvoj, ko otrok sproščaodvečno energijo.

3. Kako lahko opredelimo vrste iger glede na razvojni vidik?

Na:


funkcijsko igro

dojemalno igro,



konstrukcijsko igro,

simbolno igro,



igro s pravili.




4. Kaj je pomembno za kakovostno igro v vrtcu?

Pomemben je :

čas, prostor in druga različna kokovostna sredstva,



ustrezen in raznolik kurikulum, ki daje možnosti za pridobivanje različnih igralnih 

izkušenj in vzpostavlja ravnotežje med vzgojiteljičnimi in otrokovimi namerami,

primerna kombinacija dejavnosti in izkušnje na gibalnem, miselnem in socialnem 



področju, in sicer takem, ki jih izbere otrok sam in tistimi, ki jih ponudi vzgojitelj,

podpora za spoznavanje drugih, vrstnikov in odraslih,



možnosti za razvoj zaupanja in samospoštovanja,

možnosti za razvoj odgovornosti za učenje in vedenje, kar vključuje izbiro in 



odločitve, načrtovanje, prošnje za pomoč in nudenje pomoči drugim,

spoštovanje s strani drugih, predvsem to da ga drugi poslušajo in vzamejo zares,



visoko usposobljeni vzgojitelji.



5. Opredelite funkcijsko igro in jo pojasnite na primeru?

Je prevladujoča v 1. letu otrokovega življenja. Otrok preizkuša svoje zaznavno­gibalne 

funkcije. Otrok ponavlja in posnema glasove ter tako postavlja osnovo za jezikovno 

artikulacijo ( tvorba glasov, izgovorjava). Otrok neposredno manipulira s predmeti 

(otipava, prijema, meče, kotali, se vzpenja....), raziskuje njihove značilnosti ( se sveti, je 

mehko...), njihove funkcije in odzivanja na manipulacije (zaropota, če ga spusti...). To so 

igre, ki vključujejo ponavljajoče se mišične gibe udov, gledanje in sprejemanje stvari 

okoli sebe, igra s prsti na roki, nogi, gibanje glave, sedenje, vstajanje, plezanje.... Primeri 

iger: otrok obrača punčko, ki jo ima v roki, odpira in zapira pokrov škatle, vrti kolo na 

avtomobilčku, žličko položi v skodelico, dojenčka da pod odejo....



6. Opišite značilnosti dojemalne igre?

Pojavi se v drugem letu starosti in ima manjši obseg. Z njo si otrok nabira izkušnje, 

navade, opazuje slike, druge ljudi pri delu, posluša pravljice, obiskuje lutkovne 

predstave... Otrok je v prvi vrsti opazovalec. Otrok poimenuje, kar vidi, poimenuje 

predmete zunanje realnosti ali glasno opisuje kar počne (gleda slikanico in govori to je 

muca, tukaj so copati....). Otrok sledi navodilom, torej izvaja neko dejavnost na pobudo 

drugega, odgovarja na vprašanja. Otrok daje navodila, verbalizira svoje pobude ali 

zahteve, zastavlja vprašanja. Otrok dojema relacije, kar pomeni, da razume odnose med 

prvinami, ki jih spaja ali so spojene v igralnem kontekstu (npr. 1 letni otrok postavi 

skodelico na pripadajoči krožnik, 4 letnik postavlja posamezne elemente v ustrezne 

odprtine vlaganke).

7. Kaj je značilno za konstrukcijsko igro?



Yüklə 155,44 Kb.

Dostları ilə paylaş:
1   2   3   4   5   6   7   8




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə