Didaktika kaj je predmet poučevanja didaktike?

Pri preprečevanju lahko posredno ali neposredno vplivamo na zavest posameznika. Pri 

preprečevanju je potrebno posamezniku pojasniti, zakaj je neka dejavnost napačna, 

škodljiva. Če že preprečujemo moramo upoštevati načelo humanosti. Z to metodo 

uravnavamo medsebojne odnose (npr.otrok udari vrstnika, ta se pa potem noče več z njim 

igrati­kaznovanje je v tem primeru upravičeno).Sredstva preprečevanja so: vzgojni 

nadzor, zahteva, kazen.

4. Katere metode dela najpogosteje uporabljamo v 

predšolskem obdobju?

Metoda igre, metoda spodbujanja, metoda pogovora, metoda razlage,metoda 

demonstracije.

5. Naštejte in opišite oblike dela, njihove prednosti in slabosti?

Pedagoška teorija pozna 4 oblike dela:

•

Individualno:

Vzgojitelj ­ učitelj daje naloge , navodila za za delo, izbira učno snovsebino, učna 

sredstva, nadzorjuje delo in preverja rezultate. Otroci učenci samostojno rešujejo naloge, 

pri tem pa ne sodelujejo z drugimi.Ta oblika omogoča uresničevanje načela 

individualizacije, kjer vzgojitelj prilagaja naloge glede na sposobnost vsakega otroka 

posebej.

P: vsak mora dati vse od sebe, ker je sam, S: nimaš nikogar , ki ti pomaga, te vzpodbuja.

•

Frontalno: gre za delo s celotno skupino , pogostejša je v šoli, uporablja se takrat, 

kadar želimo celotni skupini predstaviti enako vsebino (pravljica, poslušanje glasbe, 

razgibavanje).S:enosmerna komunikacija, delo je naravno na povprečno razvojno 

stopnjo otroka­učenca, pasivnost otrok.P: porabimo malo časa, učitelj se za delo 

pripravi doma, učitelj­vzgojitelj vpliva na učence in jih motivira.

•

Delo v dvojicah: gre za obliko, ki jo lahko umestimo med individualno in 

skupinsko. Lahko rečemo, da je najpreprostejša oblika skupinskega dela.Vsak 

udeleženec ima možnost govoriti in prispevati svoje znanje. Omogoča druženje, glede 

na interese, stopnjo razvoja... Omogoča učenje od vrstnikov, daje jim občutek varnosti 

in sprejetosti. 

•

Delo v skupinah: Utemeljitelj skupinskega dela je Frobel.Za to obliko se 

odločimo , kadar želimo otrokom približati določene vsebine, pa je zanje potrebna 

večja individualizacija ali pa zaradi omogočanja bolj aktivne vloge posameznika. 

Pomembno je skupinsko delo in skupna odgovornost vseh članov skupine.

---

P:aktiviramo otroke, znanje pridobljeno na ta način je trdnejše. S:porabi se veliko 

časa, možnost, da nekateri otroci ne sodelujejo aktivno.

6. Kaj so didaktična sredstva in kako pristopamo k njihovi 

izbiri?

Didaktična sredstva so vsi predmeti, ki jih lahko otrok uporabi v igri ali pa jih lahko 

vzgojitelj uporabi zato, da vzpodbudi otrokovo dejavnost. Didaktična sredstva (materiali) 

klasificiramo glede na namen: 

•

manipulativna sredstva ( z njimi se rokuje otrok),

•

demonstracijska sredstva ( uporablja vzgojitel ali učitelj pri svojem delu). 

Didaktična sredstva so lahko originalna in nadomestki. Izbiramo jih glede na starost otrok.

7. Kaj so didaktična načela in kako jih uporabljamo?

Didaktična načela so vodila znanstveno­strokovno utemeljene smernice, ki so učitelju v 

pomoč pri pripravi in izvajanji izobraževalnega programa. Svojo utemeljitev imajo v 

vzgojnih, psiholoških in družbenih zakonitostih. Lahko bi rekli, da gre za principe oz.pravila. 

Pri posameznih delih vzgojno izobraževalnega procesa (načrtovanju, izvedbi) vstopajo v 

ospredje različna načela, vendar je pomembno to, da nikoli ne ravnamo v nasprotju z njimi. 

Didaktična načela se nanašajo na celoten in celovit izobraževalni proces, posamezne vidike, 

pogoje, kriterije, učiteljeve odločitve, ravnanja. Vloga didaktičnih načel je, da urejajo 

strukturo procesa in usmerjajo potek procesa.

8. Naštejte in opišite osnovne značilnosti posameznih načel?

o

Načelo interesa

V vzgojnem procesu je potrebno poskrbeti za aktivno udeležbo otrok. Pri tem nam 

je v pomoč: uporaba dejavnih metod, oblik in sredstev vzgoje, demokratičnost 

medsebojnih odnosov, kritičnost in samokritičnost ter jasnost vzgojnih ciljev.

o

Načelo nazornosti

To načelo nam pomaga pri tem, kako učencem na najbolj učinkovit način sporočati 

določene informacije in kako jih s pedagoško­didaktičnimi pristopi čim bolj 

---

vključiti v izobraževalni proces. Le jasno, stvarno in nazorno delovanje lahko 

pripelje do želenih rezultatov. Pri tem je treba izpostaviti pomen zgleda, primerov, 

praktičnega navajanja, postavljanja zahtev, izogibanju nepotrebnega besedičenja, 

konkretne zahteve (ne preveč splošne in ne preabstraktne).

o

Načelo sistematičnosti in postopnosti

Pri vzgojnem delu se postopoma prihaja do zastavljenih ciljev. Najuspešnejši so 

sistematični vplivi, postopni in stalni. Postopnost se kaže v zastavljanju ciljev (od 

bližjih, enostavnejših, konkretnejših, lažjih prehajamo na širše in zahtevnejše) ter 

postavljanju zahtev pri izbiri vzgojnih sredstev.

o

Načelo smotrnosti oz.ciljne usmerjenosti

Vsak vzgojitelj si mora vnaprej zastaviti vzgojne cilje in vedeti kaj hoče z vzgojo 

doseči. Ob tem si izbiramo vzgojne metode, sredstva, dejavnosti, ki so skladni s 

cilji. Iščemo povratno informacijo o rezultatih vzgojnega dela. Skrbimo za aktivno 

vlogo otroka v vzgojnem procesu, položaj otroka v vzgojnem procesu (objekt­

subjekt) ter ustrezno motivacijo otrok.

o

Načelo prilagojenosti vzgoje starostni stopnji

Vzgojo prilagajmo starostni stopnji, razvojni stopnji, dojemljivosti, otrokovim 

interesom in čustvovanju. Vsemu temu pa moramo prilagajati vzgojna sredstva in 

metode dela.

o

Načelo individualizacije in socializacije

To načelo izpostavlja spoštovanje in upoštevanje razlik in posebnosti posameznika 

v vzgojnem procesu in hkrati upošteva in spoštuje družbene zahteve, saj je vsak 

otrok individum in hkrati družbeno bitje. Vzgojitelj­učitelj mora učenca dobro 

poznati, če želi slediti temu načelu.

o

Načelo pozitivne usmerjenosti

Pri vzgoji vedno izhajamo iz pozitivnih lastnosti otroka­učenca. V vzgoji 

prevladuje demokratični stil vodenja in pozitivna vzgojna sredstva in metode. To 

---