Didaktika kaj je predmet poučevanja didaktike?

V tej igri otrok povezuje, sestavlja posamezne prvine igrače ter s tem gradi in ustvarja 

konstrukcije. Prva konstrukcijska igra se pojavi že ob koncu 1 leta (sestavlja velike 

kvadre, položi obrnjeno skodelico kot streho na kocko, otrok najprej zgradi konstrukcijo 

in jo šele nato poimenuje. Z leti je ta igra vse pogostejša in celovitejša. Starejši predšolski 

otrok že vnaprej pove , kaj bo zgradil in razkruje tudi , kako bo to naredil. Ta prihod 

odslikava razvoj otrokovih spoznavnih sposobnosti in gibalnih spretnosti, zlasti drobnih 

gibov ter koordinacija oko­roka. Delež konstrukcijske igre je relativno stabilen v celotnem 

predšolskem obdobju.

8. Opredelite didaktične igre in pojasnite njihov pomen za 

socializacijo otroka

Glede na naloge ločimo naslednje didaktične igre:

•

senzomotorične: namenjene so razvijanju čutil, spoznavanju predmetov po velikosti, 

obliki, zvoku ( ropotuljice, raznobarvne mehke žogice, plišaste igračke...)

•

igre za hitro reagiranje in občutek za pozornost( npr.leti leti, mama koliko je ura....).

•

igre za namerno pomnjenje in obnavljanje ter utrjevanje otrokovih spoznanj­terjajo 

umsko aktivnost ( spomin, človek ne jezi se, razvrščanje po barvi in obliki....)

•

uganke ­ te pa opozarjajo otroka na značilnosti predmetov in pripomorejo k 

oblikovanju pojmov ( npr.: iz sličic sestavijo predmet, žival, razne besedne uganke...).

Pomembno pri didaktičnih igrah je to, da so otroci motivirani. Pred igro jim posredujemo 

material in povemo pravila, ter nato preverimo, če so jih otroci razumeli. Ves čas igranja 

preverjamo pravilnost in na koncu rešene didaktične igre.

9. Pojasnite značilnosti simbolne igre?

Prve oblike simbolne igre so prisotne v igri otroka starega leto do 1,5 let. Simbolna igra je 

povezana s kognitivnim razvojem, je odraz otrokovega splošnega napredka, ki omogoča 

sposobnost reprezentacije. Preko simbolne igre se otrokom poveča tudi besedni zaklad, 

povečuje se emocialna izraznost in samozavedanje, prav tako pa zmožnost kooperativnega 

učenja, v porastu so socialne interakcije, razvijanje empatije, zabave, zmožnost načrtovanja v 

pripravi prostora in sredstev.?????

Za simbolno igro je značilno, da je opredeljena s prvinami, ki so le mentalno 

reprezentivne in niso dejansko prisotne. Otrok v igri reprezentira neko dejanje, predmet, 

osebo ali pojav iz realnega ali domišljiskega sveta v igri torej uporablja simbole, pri čemer 

je simbol pojmovanja, kot izvrševanje konvencionalnih akcij, ki nosijo nek pomen, ali kot 

uporaba predmetov v namene, ki imajo konvencialni pomen. Pomen avtosimbolne igre : 5 

letni otrok se pretvarja , da v majhni kadi kopa punčko in ji šamponira lase, pri čemer ni v 

majhni kadi dejansko vodi, šampon pa zliva iz praznega lončka.

---

10.V katerih obdobjih otrokovega razvoja prevladujejo 

posamezne vrste igre?

GLEJ ODGOVORE 5, 6, 7, 9.

11.Opredelite kriterije po katerih se izbirajo dobre igrače?

Ocenjevanje igrač poteka na štirih področjih:

•

na področju varnosti igrač, 

•

na psiho­pedagoškem,

•

na likovno­oblikovnem, ter tehnološko­tehničnem področju.

Dobra igrača je tista, ki ima funkcionalnost( otroku nudi različne oblike igre), ustreza 

zdravstvenim in higienskim kriterijem (ki ne škodujejo telesnemu in psihičnemu razvoju 

otrok, pomembna je velikost in teža igrače, nevarne so igrače, ki se lomijo, igrače naj 

bodo takšne, da jih lahko peremo, dezinficiramo, ki ne puščajo barv), imajo estetski vidik 

(usklajenost barv, tople barve, živahne).

Z znakom dobra igrača so ocenjene in označene igrače, ki so za otroke varne in zdrave, 

estetsko oblikovane, preimerno izdelane in pozitivno vplivajo na otrokov razvoj in učenje.

PODROČJA DEJAVNOSTI

1. Opišite osnovno strukturo Kurikula za vrtec?

V kurikulu za vrtce so kot osnovna vodila za delo strokovnih delavcev zapisani cilji in iz 

njih izpeljana načela, ki jih morajo strokovni delavci vrtca upoštevati v vseh elementih 

dnevnega reda.Nemogoče je, da bi vedno upoštevali vse cilje in vsa načela, nujno pa je 

treba poskrbeti, da nikoli ne delamo v nasprotju z njimi. V nadaljevanju kurikula je 

zapisana osnovna orientacija otrokovih dejavnosti v vrtcu. V naslednjih poglavjih so 

posebej razloženi pomembnejši dejavniki otrokovega učenja, poudarjen je individualni 

pristop k otroku, upoštevanje različnega tempa posameznika ter usmeritev k celotnemu 

razvoju posameznika ( spoznavni, gibalni, čustveni razvoj). Ker je otrokovo učenje v 

predšolskem obdobju specifično in poteka pri vseh dejavnostih ( tudi kadar otroka 

negujemo) so v kurikulu posebej opredeljeni še čas, prostor, oprema in kot posebnost 

avtonomija vzgojitelja. Zaradi uravnotežene ponudbe so v kurikulu opredeljena tudi 

področja dejavnosti in sicer matematika, jezik, narava, družba, gibanje in umetnost. 

---

Otrokov razvoj je skozi vsa ta področja dejavnosti prepleten kot rdeča nit. Pri vsakem 

področju dejavnosti je zapisana vloga odraslega, globalni cilji, cilji, ter primeri dejavnosti 

na posameznem področju primerni za določeno starostno obdobje. Program kurikula 

vzpodbuja vzgojitelje k uporabi različnih oblik dela od individualnih, delo v dvojicah, v 

skupinah in skupnih dejavnostih.

2. Opišite in razložite opredelitev posameznih elementov;cilji, 

načela, prostor, čas, dnevna rutina, področja dejavnosti?

Cilji in načela: v uvodnem delu so zapisani cilji in načela, uresničevanje ciljev kurikula. 

Ti so zavezujoči za celoten potek vzgojno izobraževalnega dela v oddelku.

Otok v vrtcu: v tem poglavju so predstavljeni osnovni principi učenja i poučevanja 

predšolskih otrok, nekatere skupne zakonitosti o otrokovem razvoju ter skupna načela 

predšolske vzgoje v vrtcu, tu so zapisana tudi osnovna navodila o ustreznih pristopih 

odraslih k otroku.

Prostor: kot pomemben element kurikula naj bi omogočal upoštevanje načelela 

individualizacije ter dajal možnost umika posameznika v zasebnost. Omogočena naj bi 

bila fleksibilna organizacija prostora, ki otroku omogoča, da se vključi kot aktiven 

sooblikovalec prostora. Urejenost prostora naj bi zagotavljala spodbudno učno okolje za 

najrazličnejše dejavnosti otrok. 

Dnevna rutina ( hranjenje, počitek, nega, prihodi, odhodi): pri elementih dnevne 

rutine je poudarjena individualizacija z upoštevanjem posameznikovih razvojnih 

sposobnosti in razlik. Pri vseh elementih rutine je potrebno zagotoviti čim večjo 

samostojnost otrok (upoštevaje razvojno stopnjo).Upoštevati je potrebno navade, 

posebnosti, v določeni meri tudi odločitve otrok. Poskrbeti pa je potrebno tudi za 

odstranjevanje ovir pri prehodih med posameznimi elementi dnevne rutine, tako da ne 

prihaja do nepotrebnega čakanja. Strokovni delavci v vrtcu pa morajo ob izvajanju dnevne 

rutine zasledovati cilje vseh področij dejavnosti.

---