NAS CASOPIS 390/30.1.2011
C
M
Y
K
18
18
30. januar 2012
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
Največje jaslice v dolini
Lep krščanski običaj božičnega časa – postavljanje jaslic – je
v borovniški dolini lani in letos prinesel nekaj čudovitih po-
stavitev na javnih mestih. Poleg jaslic v kapelicah lurške Mari-
je in sv. Marjete v Borovnici ter Matere Božje v Ohonici, tudi
prav posebne jaslice v naravni velikosti. Te so zrasle ob cesti
proti Peklu, pri Bizjakovih v Ohonici, zgrešiti pa jih ni bilo
mogoče niti ponoči. Zanje je seveda zaslužen domači Rok Mi-
hevc, ki je letos postavljal jaslice kar na štirih koncih (v cerkvi,
doma, pred hišo in pri zajcih). Rok o sebi odkrito pove, da je
že kot otrok občudoval jaslice v frančiškanski cerkvi pri Tro-
mostovju v Ljubljani, doma pa se je vse začelo v dnevni sobi,
kjer je leto za letom postavljal jaslice z različnimi motivi – bila
je že puščava, letos je
planinska motivika…
jaslice pa so rasle in se
nadgrajevale, pri čemer
mu je po njegovih be-
sedah največ pomagala
babica. A rasla je tudi
njegova dolgoletna želja
po »ta velikih« jaslicah,
ki pa so vendarle pome-
nile malce večji logistič-
ni podvig – pridobitev
lutk, kostumov, ohiš-
je,… Letos je željo ven-
darle uresničil. Izposo-
dil si je lutke, jih oblekel
v pustne kostume in jih
razstavil v »štalci« pred
hišo, ob najbolj pro-
metni turistični cesti v
občini. Poskrbel je tudi za osvetlitev, da nočni popotniki ne
bi bili za kaj prikrajšani. Ob tem kot zanimivost pove, da je
bil povsem prepričan, da imajo doma lutko dojenčka, ki bi ga
uporabil za Jezuščka, a ko je v zadnjih urah postavljal jaslice,
je ugotovil, da glavne osebe nima. So mu pa zato na pomoč
priskočili sosedje (Švigljevi), ki so mu ga velikodušno posodi-
li, da je lahko v zadnjem trenutku, na sveti večer, v jasli položil
še glavno zvezdo.
Odzivov na postavitev »njegovega visočanstva« (tako so ga
poimenovali na spletu) seveda ni bilo malo. Ljudje radi pra-
vijo, da gre dober glas v deveto vas. Tudi ta novica je šla po
dolini hitreje kot epidemija prehlada in že v kratkem so se v
Ohonico vile pravcate »romarske procesije«, ogledovat to »ka-
čansko čudo.« Ob cesti so se za trenutek ustavljali tudi tuji
izletniki, namenjeni v Pekel. Deževale so pohvale, bilo pa je
menda tudi nekaj kritik in sicer na račun Marije, ki je da bila
preveč »blond« in »prešlang«. Tem Rok hudomušno odgovar-
ja, da bo prihodnje leto pa rjavolaska.
Na vprašanje, s kakšnim namenom se je sploh polotil postav-
ljanja največjih jaslic v dolini, kaj želi s tem sporočiti in še bolj
bistveno, kaj jaslice pomenijo njemu osebno, Rok pojasnjuje:
»Jaslice postavljam predvsem z namenom, ker me to zelo ve-
seli in je to zame tudi nekakšen hobi. Res, da je veliko dela,
ampak ob tem zelo uživam, saj z jaslicami na svoj poseben
način uprizorim najlepši dogodek sveta. In bistvo in sporoči-
lo jaslic mora ostati. Da se je rodilo upanje za vsakega izmed
nas. Ob vsem tem razveseljuješ ljudi, ki uživajo ob pogledu na
take jaslice. Zadnja leta pa se jaslicam dajem tudi dobrodelno
noto, saj denar, ki ga zberem ob ogledih, dajem v dobrodelne
namene.« Damjan Debevec
Rok Mihevc z jaslicami v naravni ve-
likosti v Ohonici.
Osla in kravice ni bilo, so se pa oglasili sveti trije kralji.
Vabilo
Člane in simpatizerje društva
vljudno vabim na zbor članov.
Zbor bo v soboto, 25. februarja 2012, ob 15. uri
v Gostišču Godec v Borovnici.
Frančišek Marijan Drašler,
predsednik občinskega društva ZB
za vrednote NOB Borovnica
Prazniku na čast je zapela šol-
ska vokalno-instrumentalna
skupina, v poskočnih ritmih
so zaigrale harmonike in flav-
ta. Mladi povezovalci so po-
stregli z izbranimi besedili
Milene Batič in nepozabnim
odstavkom Cankarjevega Ku-
renta o domovini. Recitalu so
se pridružili učenci in učenke
1. razreda, medtem ko je 3. raz-
red pripravil izštevanko Ali je
kaj trden most? Poleg ozadja
in vsebine praznika dneva
samostojnosti in enotnosti je
bila sicer rdeča nit proslave o
naj-Sloveniji, »o čudoviti de-
želi med morjem in gorami«.
Ob najvišjem gorskem vrhu,
Triglavu, so se spomnili na
župnika Jakoba Aljaža, ki ga
je kupil in na njem 7. 8. 1895
postavil stolp, nakar je za-
igrala pesem Oj Triglav moj
dom, poleg tega pa še najvišje
ležeče kmetije Bukovnik ter
osnovne šole Javorje. Zatem
so se preselili k največji razsta-
vi cvetja v arboretumu Volčji
Potok, kjer raste najmanj en
tulipan za vsakega Slovenca,
in k najdaljšemu drevoredu
Napoleonovih lip v Logatcu.
Med naj-naj se znajdejo tudi
gradbeni presežki Slovencev,
kot so najdaljši cestni predor
pod Trojanami, najdaljši že-
lezniški predor Bohinjske že-
leznice, največji viadukt Črni
Kal in najdaljši kamnit most v
Solkanu. Seveda pa še vedno
daleč najbolj navdušuje nara-
va sama, pri čemer je bila iz-
postavljena Ljubljanica, reka
s sedmimi imeni, pa najkraj-
ša rečica Jezernica, najgloblje
Divje jezero, najstarejše Blej-
sko jezero, največje Bohinjsko
in presihajoče Cerkniško jeze-
ro, o katerem je pisal že J. V.
Valvasor.
Prisotnim je o vsebini praz-
nika ter pomenu samostoj-
nosti spregovoril tudi župan
Andrej Ocepek, ravnateljica
Nataša Lipovšek Hrga pa je
učence in učenke pohvalila
za še eno izmed »zanimivih
in uspešnih prireditev«, ki jim
po njenih besedah v bližnjih
šolskih okoliših ni najti para.
Oba sta prisotnim za konec
zaželela še naj naj v novem
letu 2012.
Damjan Debevec
Ravnateljica Nataša Lipovšek
Hrga učencem: »Vi ste naj-
boljši, najbolj pridni, imate
najboljše ideje za prireditve in
jih tudi najboljše izpeljete.«
Slovenskega praznika brez harmonike verjetno res ne more biti.
»Ali je kaj trden most?«
21. obletnica plebiscita o samostojnosti
Ob 21. obletnici plebiscita, na katerem se je slovenski narod s kar 95 % večino odločil za lastno, samostojno
in suvereno državo, so v borovniški osnovni šoli 23. decembra lani ponovno pripravili zgledno proslavo.
Staro leto se je prevesilo v zadnje četrtletje in začutili smo
prednovoletni čas. V srih mnogih dobrih ljudi se je spet pre-
budil večji občutek za darovanje tudi tistim, ki imajo malo,
zelo malo za preživetje. Zato so se vrstili številni dobrodel-
ni koncerti. Novembra je enega izmed njih priredil Karitas
v Mozirju. Tudi Coklarji smo bili gostje glasbenega večera z
naslovom Srce, ki vidi.
Milka Mihevc
Društveno vodstvo borovni-
ških upokojencev je v praznič-
nem decembru za svoje člane
vnovič pripravilo t. i. Veseli
večer, s katerim tudi s svoje
strani poskrbijo za dobro voljo
in prepotrebno druženje svoje-
ga številnega članstva.
V programsko in vsebinsko
polnem glasbeno-plesnem več-
eru, 10. decembra 2011, ki ga je
zrežirala Slavica M. Ošaben,
so nastopili otroci iz vrtca pod
vodstvom vzgojiteljice
Jožice
Kenig, folkloristi FS Šumnik,
pisana glasbena skupina Co-
klarji, zbor Barjank, duet violi-
nistk Alenke in Eve in kar trio
harmonikarjev: Lojze, Aljaž in
Miha. Za salve smeha je po-
skrbela večno mlada Bruniška
Mica ter zagovor hlapca Janeza
Kacjana pri častiti sodnici Mi-
leni. Otroke, pardon, »malce
starejše otroke«, pa je ob po-
moči svojih »škratkov« obda-
roval Božiček.
Predsednik društva upokojen-
cev Miro Drole je prireditvi na
rob vsem prisotnim zaželel ve-
liko veselja in zdravja v priha-
jajočem letu in sklenil z mislijo,
da se bodo »potrudili, da bo
tako kot danes tradicionalno
vsako leto.« Društvo je sicer v
prazničnih decembrskih dneh
vse osemdesetletne in starejše
člane obdarovalo s kozarcem
medu, z izbranimi dobrotami
članic pa so se lahko na koncu
prireditve posladkali vsi priso-
tni.
Damjan Debevec
Bruniška Mica: »Meni je za veselice, kupca vina
zravn potice!«
Janez Kacjan se je branil s pesmijo, s sekiro si je le
trebil nohte.
Predsednik Miro Drole obljub-
lja, da bo »veseli večer« postal
tradicionalen.
Recesija je pobrala tudi Božičkove odvečne kilograme.
Veseli večer borovniških upokojencev