Franc Rozman Fizika in metafizika

Fizika in metafizika
9
Fizika in metafizika
 11
Uvod
 15
Relativni pogledi na stvarnost
 15
Izvorna stvarnost in projekcije
 18
Trenutni pojav zaznam kot pojav, ki traja
 19
Gibanje lahko navidezno spremeni smer
20
Hitra gibanja zaznam kot počasna
21
Počasna gibanja zaznam kot hitra
23
Raziskovati stvarnost ali projekcije?
27
Velike hitrosti
30
Velike hitrosti in povečanje mase
35
Ali je hitrosti svetlobe vedno enaka?
43
Metode merjenja hitrosti svetlobe
50
Hitrost svetlobe na ponoru
53
Zaznavanje gibanja objekta v projekcijah
61
Snov – masa in energija
62
Nepogrešljivost potencialne energije
66
Potencialna energija je »antienergija«
70
Nastanek snovi
74
Gravitacija
87
Vesolje – snov in nesnovne vrednote
89
Izraznost: estetika, sporočilnost, znanje, …
91
Izraznost je avtonomna vrednota vesolja
93
Snov je rezultat delovanja izraznih vrednot
95
Zavedanje je starejše od snovi
97
Epilog
98
Dodatki

---

10
Franc Rozman
Kadar v naravi opazim paradoks, to ne pomeni,
da se narava vede nesmiselno. To pomeni le,
da je ne razumem.

---

Fizika in metafizika
11
Uvod
Fizika in metafizika
Besedi ˘zika in meta˘zika imata enak besedni koren. To nas
lahko zavede v tem smislu, da ju pojmujemo kot metodološko
sorodni znanstveni disciplini, vendar to nista.
Fizika je veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih
vplivih snovi in energije (npr. teoretska, uporabna, atomska,
jedrska, nuklearna ˘zika). Fizika je področje znanosti, ki se
razvija predvsem v zadnjih stoletjih, odkar je omogočeno mer-
jenje naravnih pojavov. Fizika odkriva (in preverja) snovne
zakonitosti na osnovi opazovanja in meritev pojavov v naravi.
Meta˘zika je eno od področij ˘lozo˘je. Je starejša od ˘zike.
Korenine ima v antiki, ko se je naravoslovje razvejalo v ˘ziko, to
je raziskovanje pojavov, ki jih je možno meriti, ter meta˘ziko, to
je razlaganje tistega dela vesolja, ki ga ni možno neposredno
izmeriti. Meta˘zika skuša logično pojasniti tista dogajanja v
vesolju, ki jih ni možno videti in meriti, ki na dogajanja v naravi
vplivajo iz ozadja.
Meta˘zika se je in se pojavlja ter razvija v vseh obdobjih; od
antike preko srednjega veka do sodobne ˘lozo˘je.
Meta˘zika raziskuje posredne učinke
prikritih dogajanj v naravi.

---

12
Franc Rozman
Lastnosti fotona, potencialne energije in tudi drugih pojavov
v naravi kažejo na to, da so nam nekatera dogajanja v naravi
bolj ali manj prikrita.
Popolnoma prikrita dogajanja v naravi niso pomembna,
četudi obstajajo. Na ljudi namreč nimajo vpliva. Prikrito doga-
janje pa je pomembno, četudi ga neposredno ne morem opa-
ziti, kadar občutimo posredne učinke takega dogajanja.
Meta˘zika raziskuje take pojave, kjer zaznamo in merimo
neke učinke, ne opazimo pa vzrokov, ki so povzročili tisto, kar
opažamo.
Zahtevne pojave lažje razumemo,
če jih opišemo na več nivojih abstrakcije.
Vzrok in izvor težje razumljivih naravnih pojavov meta˘zika
išče na osnovi logičnega združevanja naravoslovnih ugotovitev.
Pogosto medsebojno povezuje navidezno dokaj tuje si ˘zikalne
meritve, ki jih na osnovi ˘zikalnih metod običajno ni mogoče
povezati.
Naravoslovne zakonitosti meta˘zika povezuje v miselne she-
me, ki opisujejo dogajanje na različnih nivojih konceptualnega
dojemanja. Zapletenega dogajanja v naravi se pogosto na žalost
ne da izraziti na osnovi ene same preproste miselne sheme.
Tako ˘zika kot meta˘zika se torej ukvarjata s pojasnjevanjem
naravnih pojavov. Po metodah se sicer razlikujeta, v namenu in
ciljih pa dopolnjujeta.

---

Fizika in metafizika
13
Moč spoznavanja vesolja
je v povezovanju ˘zike in meta˘zike.
Nobena znanstvena metoda ne more odgovoriti na vsa vpra-
šanja, zato je v raziskavah smiselno sočasno uporabiti več različ-
nih metod. Vprašanja, na katera ne more odgovoriti na primer
˘zika ali meta˘zika, vsaka sama zase, lahko pojasni povezana
uporaba metod z obeh področij.
Raziskovalne metode ˘zike se precej razlikujejo od razisko-
valnih metod meta˘zike. Fizik se običajno težko znajde med
˘lozofskimi metodami, ˘lozof pa med ˘zikalnimi. Slabo na-
vzkrižno poznavanje metod povzroča medsebojno nezaupanje in
v končni fazi skromno povezovanje med ˘ziki in ˘lozo˘.
Nepoznavalci meta˘zike včasih celo zmotno sodijo, da meta-
˘zika ne obravnava zaznavnih pojavov našega vesolja. Tudi meta-
˘zika se torej ukvarja z zaznavnim svetom, čeprav pogosto s
takimi pojavi, kjer so zaznavni posredni učinki in posledice ne-
kega dogajanja, izvori in povzročitelji dogajanja pa neposredno
niso zaznavni in merljivi.
Ta tekst skuša nekatere zahtevne ˘zikalne pojave osvetliti s
pomočjo povezane uporabe metod ˘zike in meta˘zike z željo,
da bi pokazal, kako uspešna je lahko povezana uporaba obeh
metod.
Knjižica naj bi vzpodbudila ˘zike in ˘lozofe k tesnejšemu
sodelovanju.

---

14
Franc Rozman
Dvoje me navdaja z vse večjim čudenjem in osuplostjo:
z zvezdami posuto nebo nad mano
in moralna zakonitost v meni.
Immanuel Kant

---