|
Slovenski prosotr V srednjem veku
|
səhifə | 3/8 | tarix | 11.04.2018 | ölçüsü | 0,62 Mb. | | #37689 |
| Celovsko-Rateški rokopis
-
Najstarejši zapis po nastanku je zapis Očenaša iz 9. Stol. in je ohranjen v Celovsko-rateškem rokopisu iz 14. Stol., in še en njegov prepis v Starogorskem rokopisu
-
Ta Očenaš vsebuje besedno zvezo Regnum tum –kar je pomenilo 'tvoje bogastvo' in ne 'tvoje kraljestvo' = to nakazuje na dejstvo, da je ta molitev bila zapisana pred državo Karla Velikega
-
Celovsko-rateški rokopis je nastal okrog leta 1390 in vsebuje 3 molitvene obrazce: Očenaš, Zdravo Marijo in Vero
-
Leta 1880 so ga odkrili in leto kasneje objavili
-
Ta rokopis je v gotici zapisan prepis po neki predlogi nekega vikarja
-
Domivina tega rokopisa je v Ratečah
-
Zapis Vere se razlikuje od preostalih dveh molitev
-
V Zdravi Mariji, ki je iz 12. Stol., so že vidni elementi Germanizma
-
Jezikovno Analizo Celovsko-rateškega rokopisa je opravil Ivan Grafenauer leta 1958
-
Na nastanek tega mlajšega dela rokopisa so nedvomno vplivali freisinški naseljenci
-
Celovsko-rateški rokopis je najstarejši zapis slovanskega jezika po nastanku
POKRISTJANJEVANJE EVROPE
-
Srednja Evropa je bila eno najbolj prizadetih območij
-
Prišlo je do ene najbolj temeljitih menjav prebivalstva, ki so bile tudi večkratne
-
[Jefrey Moore, Prva Evropska revolucija (Evropska zgodovina 9.1-11. Stol.)]
-
Na našem ozemlju so propadle škofije in z njimi je zamrlo krščanstvo
-
Krščanstvo se je ohranjevalo samo še v staroselcih = hlapcih in deklah
-
Pomembno je bilo samo to, kakšne veroizpovedi je bil knez
-
Glavna smer krščanstva na Slovenskem je potekala iz Salzburga, ki pa ni bilo edino središče krščanstva
-
Na zahodu Slovenskega prostora je misijonaril Oglejski patriarhat
-
Leta 794/750, ko Karel Veliki terminira Avare, pride do zbora obeh škofov ( Salzburškega in Oglejskega) ter Karlovega sina Pipina, kjer se dogovorijo, da bo meja vplivnega območja obeh cerkvenih središč potekala vzdolž reke Drave
-
Na področju Avstrijske Koroške blizu Špitala so odkrili nekaj zgodnjesrednjeveških cerkva, ki imajo Oglejski tloris (ima prezbiterij v obliki detelje, medtem ko imajo Salzburške kvadratnega)
-
Na področju severno od Drave je misijonaril tudi Freising, kjer hranijo Brižinske spomenike
-
Jezik Brižinskih spomenikov je pogovorni jezik Karantancev
-
Freising je ustvaril enega izmed najpomembnejših samostanov za naše področje v Innichenu
-
Freisinški škofje so bili odgovorni tudi za nastanek izginulega samostana v Molzbichlu (najstarejši samostan na tleh Karantanije), kjer so domnevno lahko nastali Brižinski spomeniki
-
Vpliv Freisinga je moral bit v 8./9. Stol. precej velik
-
Ta misijon Freisinga se je moral umaknit Salzburškemu, saj je bil salzburški pritisk še močnejši in veliko bolj izrazit
-
Spis Conversio Bagoariorum et Carantanorum je nastal ravno zaradi potreb boja proti konkurenčni nadškofiji = proti škofu Metodu, ki ga je poslal Bizanc
-
Metod ni na področje Spodnje Panonije prispel samo od sebe, ampak ga je poslal Bizanc
-
Od takratnega papeža je dobil naziv nadškofa, kar ga je delalo konkurenčnega Salzburgu
-
Do smrti je misijonaril samo in izključno v imenu Bizanca
-
Za slovenski prostor so se tako potegovale 4 nadškofije: Salzburg, Oglej, Freising in Bizanc
-
To tekmovanje je bilo ekonomsko (pobirali so desetino), politično (tebi so odgovarjali z vojsko in podporo) in prestižno obarvano
-
Obstajala pa je tudi iskrena želja, da bi
-
Nevedneža pripeljali na pravo pot, da bi ga naučili
Salzburg
-
Podatke dobimo iz spisa Conversio Bagoariorum et Carantanorum
-
Spis je nastal v času boja Salzburga z Metodom za pokristjanjevanje Karantancev
-
Je propagandni spis, ki se drži reka '' vse kar napišeš je res ampak vse kar napišeš ni vse''
-
Zamolčali so predvsem pomene ostalih središč pokristjanjevanja
-
Leta 811 pride do sporazuma med Oglejem in Salzburgum
-
Posest Salzburga je segala krepko preko Drave
-
V zgodnjesrednjeveškem času je imela Salzburška škofija posesti tudi na Dolenjskem s središčem v cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu
-
Rupert naj bi ustanovil Salzburško škofijo
-
Rupert izhaja iz karolinške rodbine Rupertingov iz Wörmsa
-
V tem času so bila velika nasprotja med Karolingi in Rupertingi
-
Rupert je bil pristaš Merovingov
-
Umakne se iz Wörmsa, ker so tam bili pristaši Karolingov
-
Sestane se s škofom Emerana
-
Rupert prevzame njegovo poslanstvo – pokristjanjevanje Slovanov
-
S podporo Bavarskega vojvode se odpravi iskat prostor za ustanovitev novega cerkvenega središča
-
Vojvoda Rupertu podari Juvavum – antične razvaline starega mesta v okolici Salzburga
-
Kot sedež svojega novega središča je Rupert izbral samostan sv. Petra = najstarejša stavba Salzburga
-
Samostanški menihi so skupaj z Modestom prihajali v Karantanijo; zraven Innichena je bil samostan sv. Petra najpomembnejši samostan za ozemlje Karantanije
-
Pomemben škof v Salzburgu leta 767 postane Virgil in škofuje vse do leta 784
-
Začel je sistematično pokristjanjevati Karantanijo; tja pošlje prvega škofa z namenom pokristjanjevati, Modesta
-
Nadškof Gebhard leta 1072 ustanovi Krško škofijo v Krki na Koroškem
DOGODKI V ČASU KAROLINGOV
-
Leta 745 Bavarci pridejo pod Franke
-
V 8. Stol. se Frankovska oblast razširi na ostale slovenske pokrajine; to je rezultat vojaške politike Karla Velikega
-
Leta 774 Karel Veliki vključi v svojo državo Langobarde v Gornji in Srednji Italiji
-
Leta 776 pride v Furlaniji do upora proti Frankom langobardskega vojvode Hrodgauta; Franki ga hitro zatrejo
-
Franki popolnoma zasežejo Furlansko ravnino
-
V 80. Letih 8. Stol. se Franki spustijo v bitko z Bizancem
-
Bizanc v tem času kontrolira tudi Dalmacijo in Istro
-
Leta 788 si Franki izbojujejo Istro
-
Trst ter slovensko primorje z mejo na kraškem robu (Črni Kal) pripade Frankom
-
Leta 787 pride do upora Bavarcev
-
Takrat na Bavarskem vlada Tasilo 3.
-
S poskusi ponovne samostojnosti se leta 781 obrne na Avare
-
Po robu se mu postavi veliki del Bavarskega plemstva, ki je že začutilo bonitete frankovskega fevdalizma
-
Tasilo se vda; v dokaz je Karlu Velikemu predal talce in prejel Bavarsko v fevd – postal je Karlov fevdalec
-
Karel Veliki se zave potencialne nevarnosti Tasila, zato leta 789 zrežirajo proces proti njemu, kjer ga v veči obsodijo preloma fevdalskega sistema in povezovanja z Avari
-
Karel Veliki izreče obsodbo: skupaj z vsemi sinovi ga ostriže in zapre v samostan
-
Med Germanskimi plemeni je veljalo, da je moč moškega temeljila v njegovih laseh; brez las ga je Karel naredil za skromnega in tako celotno rodbino nevtraliziral in obsodil na propad
-
Na Bavarskem je ukinil Bavarsko pravo, ki je temeljilo na rodovnih področjih, ter po Frankovskem vzorcu razdelil ozemlje na grofije
-
Takrat tudi izgine posrednik med Karantanijo in Franki
-
Kljub tem dogajanjem Karantanije ne razdelijo
-
Karel Veliki nadaljuje s širitvijo svoje ureditve
-
Do tega trenutka je bila Karantanija vzhodno orientirana, predvsem zaradi tesne povezanosti z Avari in Langobardi
-
S Franki kot neposrednimi sosedi se dokončno vklopi v zahodni Evropski kulturni prostor
-
Ti dogodki so predstavljajo uvod v načrtovane cilje širitve Karla Velikega
-
Prvi cilj je podreditev Sasov, kar mu uspe
-
Drugi cilj je proti Mavrom v Španiji, ki ga ne uspe uresničiti
-
Tretji cilj je proti Avarom; podreditev Bavarcev je bil predpogoj za ta podvig
-
Avari so med dogajanjem na Bavarskem še naprej prodirali proti zahodu
-
Leta 788 ponovno vdrejo v Italijo
-
''Zdi se, da hočejo ostati v Raveni'' piše tamkajšnji kronist
-
Franki jih v Italiji odbijejo, enako pa so uspešni tudi na Bavarskem, kjer jih še 2x odbijejo
-
Karel Veliki postane neposredni sosed Avarov
-
Leta 790 pride Avarska delegacija na Karlov dvor, vendar pogajanja ne obrodijo sadov
-
Leta 791 Karel Veliki organizira prvi vojaški pohod proti Avarom
-
Napadejo jih iz 3 smeri:
-
Na severu ob reki Aniži Karel Veliki ob pomoči Karantancev porazi Avare in jih potisne do reke Rabe
-
V sredini Karlov sin Pipin napade iz Furlanije preko slovenskega ozemlja; v pismu mami piše, da že v prvih dneh boja osvojijo utrdbe v Posavju; poroča, da je ujel 150 Avarov; takrat Avari izgubijo Gorenjsko s Kranjem
-
Na jugu vodi frankovsko vojsko furlanski vojvoda Erik, ki je imel med svojimi vojaki dobrega poveljnika Vojnomir ''Slovana'
-
Niso napadli središča Avarske države, ampak so samo poravnali mejo
-
Večina ozemlja Slovenije je še vedno spadala pod Avarsko državo
-
S strani tamkajšnjega prebivalstva je bil ta vojaški poseg prava agresija
-
Leta 795/796 Karel Veliki sproži dokončni udarec
-
Osvojijo središče Avarske države – Avarski ring (med Donavo in Tiso) – in ga terminirajo
-
Temu so še dodatno pripomogla notranja nesoglasja znotraj Avarov zaradi prejšnjih porazov
-
V toku Karlovega pohoda Avari sami ubijejo svojega kagana
-
Erik iz Ringa v Aachen (središče Karlove države) pošlje avarski zaklad
-
Novoizvoljeni kagan Avarov leta 796 odpotuje v Aachen in se sam preda Karlu Velikemu
-
Zelo bliskovit pohod Frankov (v katerem se še posebej izkaže Vojnomir) je v nekaj tednih sesul enega največjih imperijev takratnega časa v Evropi
-
Leta 797 pošlje Karel svojega sina Pipina v Panonsko ravnino, da uredi nekatera osnovna vprašanja glede uprave
-
V resnici ga je poslal z namenom, da v Aachen pripelje še preostanek zaklada Avarov
-
Avari so dokončno uničeni kot ljudstvo in Frankovska država dobi še zadnjo jugovzhodno slovansko pokrajino – Karniolo
-
Frankovska država je kot mejno utrdbo štela mesto Peč na Madžarskem (mesto, kjer je stalo 5 cerkva)
-
Avari ne obstajajo več, izginejo iz zgodovine
-
Gre za etnično multizdružbo, kateri daje poglavitni člen ime
-
Vojaška plast Avarov je bila poražena, skupnost razpade in tako izumre tudi ime
-
Tukaj ni šlo za etnično čiščenje
-
Od leta 796 naprej se ime Ober pojavi samo še nekaj krat in kasneje nikoli več
-
Slovani se sčasoma izlijejo v prazno Panonsko kotlino – izkoristijo frankovski poseg
-
Karantanci se preselijo v bolj rodovitno Madžarsko, podobno kot so storili Slovaki
-
Na Božič leta 800 Karel Veliki postane cesar
-
Frankovska država tako postane nadaljevalec antičnega zahodnorimskega imperija
-
Za Bizanc priznanje tega cesarstva ni bilo enostavno, saj so se oni imeli za edinega pravega naslednika
-
Ta spor se ohladi šele v 10. Stol., ko se sin nemškega cesarja Otona 1. Poroči z bizantinsko princeso
-
Med cesarstvi pride do prerivanja za oblast na mejnih področjih
-
Bizanc je takrat segal daleč na Balkan do meja današnje Republike Slovenije
-
Napetosti se razvijejo med Aachnom in Bizancem
-
Karel Veliki se po zlomu Avarov posveti upravni reorganizaciji tega velikega prostora
-
Leta 803 konča Avarske vojne z ustanovitvijo mark
-
Na jugu ustanovi Furlansko marko, na severu pa Vzhodno marko (Plaga Orientalis)
-
V 10. Stol. se iz Vzhodne marke ustanovi Ost Rihi – današnji Österreich
-
Obe marki sta upravljala prefekta
-
Furlanski prefekt nadzira Istro, gornje Posavje, Spodnjo Panonijo (Med Dravo in Savo), Hrvaško (Karniola) in zaledje Dalmacije
-
Vzhodni prefekt nadzira Karantanijo in Zgornje Posavje
-
Furlansko marko so razdelili na:
-
Ozemlje, ki je bilo pod neposrednim nadzorom prefekta/mejnega grofa/duksa – frankovski nosilec oblasti
-
Vzhodno od tega ozemlja pa je bilo ozemlje razdeljeno slovanskim gentilnim družinam pod upravo knezov: kneževina Gačani z gentilnim knezom Borona, Posavje s knezom Ljudevit Posavskim
-
Vzhodna prefektura je pripadla Bavarski, Furlanska prefektura pa Italiji
-
Italija je tako ponovno segala v Panonsko ravnino
-
Najbolj dramatične so bile te spremembe na področju Istre
-
Za Istro se vname boj med Karlom Velikim in Bizancem
-
Po bojih leta 788 Istra pripade Frankovski državi
-
Franki tukaj začnejo uvajati fevdalizem
-
Istra se razdeli med upravne enote
-
Grofi – visoko situirani upravniki in še ne pripadniki visokega plemstva
-
Pride do nasprotij med ''Grki'' (staroselci) in Franki
-
Oblast v Istri takrat predstavlja duks Ivan (tudi Janez)
-
O Ivanu je znanega malo, vemo le, da: je domačin v službi Frankov
-
Nasprotja med staroselci in Franki so rešili s sodno razpravo – Rižanskim placidom
-
Leta 804 pride do najpomembnejšega sodnega zbora v zgodnjesrednjeveški zgodovini slovenskega prostora: Rižanski placid pri reki Rižani (teče iz Črnega Kala v Koper)
-
Placid = veča
-
Na Rižanskem placidu so obravnavali pritožbo Istrskih kaštelov na račun frankovske cerkvene in provincialne uprave
-
Vojvodi očitajo korupcijo; nalaga jim delovno obvezo, ki je pod Bizancem niso poznali; odvzel je zemljo in gozdove posameznim mestom; preureja upravo mest; na področja v okolici mest naseljuje pogane – Slovane
-
Šlo je za srečanje dveh pravno-kulturnih sistemov: starorimska upravna ureditev proti frankovskemu fevdalizmu z osebno podrejenostjo
-
Duks je poosebljal frankovskega vladarja in vse nerazdelejeno je pripadlo Karlo Velikemu oz. duksu Ivanu
-
Edina stvar, ki izstopa iz tega dvoboja, je prihod Slovanov: kraljevo zemljo so poselili/kolonizirali s Slovani
-
Sklep placida: upočasnijo novotarije; upočasnijo uvajanje fevdalizma; ne postavljajo več centarhov; vrnejo nekaj oblasti toda Slovani ostanejo
-
Mesta so se mogla odreči ozemlju; Slovani ostanejo tam, kjer ne škodujejo ostalim (se pravi, lahko so se naselili v notranjost Istre)
-
Istrska obala je ostala ''grška'' po upravi in po prebivalstvu
-
Šele v času Benetk se italijanizirajo
-
Rižanski placid je najpomembnejši pravni dokument srednjega veka v vsej Evropi, ki je pokazal predvsem način uvajanja frankovskega fevdalizma
-
Razmerje med frankovskimi mejnimi grofi in nosilci oblasti podrejenih gentilnih kneževin je prešlo v konflikte
-
Najbolj dramatično je bilo v Posavju
-
Med leti 819-823 se je odvijal upor Ljudevita Posavskega
-
Če bi bil upor vezan samo na Posavje bi ga le bežno omenili; vendar se je razširil
-
Povod je bila krutost in nestrpnost furlanskega mejnega grofa, prefekta Kadaloha
-
Mejni grofje niso enaki grofom v notranjosti Frankovske države
-
Temeljna razlika med grofom in mejnim grofom je samo lega
-
Mejni grofje so skozi zgodovino do 12. Stol. na lestvici plemičev vedno nad grofi; predvsem zato, ker so branili državo
-
Krajišnik = mejni grof za mejno krajino
-
Takšen krajišnik ali mejni grof je bil tudi Kadeloh
-
Viri ga označujejo kot nestrpnega, arogantnega, krutega
-
Leta 818 Ljudevit Posavski pošlje v Aachen delegacijo z namenom, da naj cesarju Ludviku Pobožnem (sin Karla Velikega) posredujejo pritožbe in reorganizacijo uprave mejnega grofa
-
Poslanstvo se vrne brez konkretnih odgovorov
-
V tej pritožbi je potrebno videti vsaj upor proti samemu fevdalizmu in ne samo upor zoper krutega vladarja
Upor Ljudevita Posavskega
-
Avari v tem času popolnoma izginejo iz prostora (rek ''da je izginil kot Avar'')
-
Del Avarov se z dovoljenjem Karla Velikega leta 805 na področju Zgornje Panonije formira v zvezo, ki pa je kmalu ugasnila in izginila iz zgodovine
-
Po ustanovitvi novih pokrajinskih gentilnih skupnosti se življenje začne formirati na novo
-
Bilo je tesno povezano z uvajanjem fevdalizma
-
Podobni upori, kot je bil ta v Posavju, so prihajali iz vseh področij, ne samo iz Posavja
-
Leta 818 pritožba Ludviku Pobožnemu naleti na gluha ušesa
-
Leta 819 Ljudevit Posavski prične z odkritim uporom – rebelium
-
Ta upor kmalu preraste v vojno
-
V prvi fazi upora zmaguje vojska Ljudevita
-
Zaradi vojaških uspehov upor kmalu postane mikaven še za Karantance, Karniolce, Timočane in za Gradeški patriarh
-
Istega leta poskušajo Franki upor zatreti z vojsko pod vodstvom prefekta Kadeloha
-
Ljudevit porazi prihajajočo vojsko in prisili Kadeloha v umik
-
Kadeloh se poražen vrne domov v Furlanijo, kjer bolan istega leta tudi umre
-
Za naslednika izvolijo Balderika, ki prav tako kot njegov predhodnik nadaljuje boj z Ljudevitom
-
Ljudevit se je zavedal realnosti prihajajočega se poraza, zato leta 820 ponovno pošlje delegacijo v Aachen z nalogo sprave obeh strani
-
Predal se bo samo pod določenimi pogoji
-
Ludvik Pobožni vse pogoje zavrne in zahteva Ljudevitovo predajo
-
Istega leta Ljudevit pošlje sosednjim plemenom poslance z namenom, da se mu pridružijo v uporu
-
Uporu se tako pridružijo Karantanci, Karniolci, Timočani in Gradeški patriarh
-
Prvi poskus združitve je odbil Balderik, kljub temu so se uspešno združili v vnovičnem poskusu
-
Uporu se pridruži tudi knez Gačanov, Borna, ki pa ostane zvest Frankom
-
Tako se med Ljudevitom in Borno vname spopad, kjer Borna mora priznati premoč
-
Ljudevit prosi za pomoč Bizanc
-
Zaradi notranjih sporov je Bizanc bil nezmožen posredovati
-
Leta 820 na območje upornikov ponovno pošljejo vojsko
-
Južno krilo, ki je prispelo iz Furlanije preko Kraških prelazov, so zadržali Karniolci
-
Srednje krilo zadržijo Karantanci
-
Severno krilo, ki je prispelo z Bavarske, pa zadržijo dolga in naporna pot, močvirnati Panonski kraji ter epidemije bolezni
-
Do takrat večjih spopadov v Posavju ni bilo
-
Ljudevit se vrne v utrdbe, ki so jih zgradili gradbeniki iz Gradeškega patriarhata
-
Kljub močnemu prizadevanju Frankov da bi uničili nasprotnike, Ljudevit uspešno brani območje
-
Franki se umaknejo, na poti nazaj pa podredijo Karantanijo in Karniolo
-
V Karantaniji se leta 820 konča gentilna vladavina knezov
-
Kneze zamenjajo frankovski grofi
-
Franki uberejo drugačno taktiko in proti Posavju začnejo pošiljati manjše enote vojske, eno za drugo
-
Želeli so utruditi vojsko Ljudevita in jo prisiliti k predaji
-
Leta 821 se je Frankovska vojska je celo leto ropala in pustošila po Posavju
-
Huda škoda pokrajine je zlomila voljo upornikov
-
Leta 822 Ljudevit zbeži iz Siska v deželo kneza Borne
-
Borna ga sprejme, Ljudevit pa ga v zameno ubije na mestu in prevzame njegovo vojsko
-
Na področju Like se mu upre ogromno ljudi, ki so nedvomno zvedeli za umor
-
Leta 823 sorodnik Borne, Ljudemisel, ubije Ljudevita
-
Tako se upor formalno tudi konča
-
Sodelovanje Karniolcev v uporu je imelo hude posledice
-
Slovanska plemena so se izkazala kot nezanesljiva
-
Franki zato spremenijo upravno strukturo in zamenjajo gentilne kneze s frankovskimi grofi
-
Posledično to pomeni konec relativno samostojne Karantanije in Karniole
-
O Karantaniji vemo veliko, o Karnioli pa sila malo
-
Obe državni tvorbi sta imeli sila podobno strukturo
-
V kraju Koseze (stare Koseze, ne nove) je bil eden največjih kmetov, imenovan Kamnar; Kamnar in kosezi is Kosez so ob izvolitvi novega Kranjskega deželnega kneza v Ljubljano peljali pisano kravo; podobno pomembno vlogo sta kamen in krava odigrala na Gosposvetskem polju; predstavljata zelo star spomin na ustoličevanje knezov na področju Karantanije in Karniole
-
Po uporu Bavarski grof Helmvin zamenja zadnjega Karantanskega kneza Edgarja
-
Germani so ohranjali germansko-mitološka imena, zato so krščanstka imena skoraj izključno pripisovali Slovanom
-
Za Karniolo nimamo jasnega prenosa oblasti po uporu
-
Leta 827 v Panonijo vdrejo Bolgari
-
S svojim ozemljem segajo vse do Srema
-
Slovanske kneze v Panoniji zamenjajo Bolgarski rektorji
-
Franki odstavijo furlanskega prefekta Balderika
-
Leta 828 pride do razdelitve Furlanske krajine na 4 grofije (ne vemo zagotovo katere, domnevno so to bile Istra, Furlanska krajina, Grofija ob Savi in Spodnja Panonija)
-
Te 4 grofije so priključene Vzhodni marki
-
V vzhodno prefekturo je tako ponovno vključena tudi Karantanija
-
Italija ne sega več v Panonijo ampak se njena meja utrdi na Kraških prelazih
-
V Dalmaciji še naprej živijo slovanska plemena (Liki) pod vodstvom slovanskih knezov, iz katerih kasneje nastaneta Hrvaška in Bosanska srednjeveška država
-
Delitev iz leta 828 postane sprejeta delitev tudi v letu 843, ko se Frankovski imperij razdeli na 3 dele
-
Meja na vzhodu Lotarjeve države tako ostanejo Kraški prelazi iz delitve leta 828
-
Bolgari leta 828 poskušajo z vojaškimi vdori, a se meja izkaže kot čvrsta in jih odbijejo
-
Razdelitev Furlanske prefekture se tako izkaže za izjemno uspešno
Furlanska krajina
-
Ime izhaja iz poslovanjene oblike antičnega imena Forum Julij (Čedad)
-
Leta 568 Čedad postane sedež duksa
-
Leta 737 v Čedadu poleg duksa rezidira še Oglejski patriarh
-
Pokrajina je bila ves čas tesno povezana s kraji desno od velikega razvodja (med Jadranskim in Črnim morjem)
-
To mejno lego je še dodatno utrdil čas Avarov
-
Meja ni služila samo kot obrambni mehanizem ampak tudi kot stičišče trgovin širom sveta
-
Avari so bili v prvi vrsti trgovci z mesom, lesom in sužnji, vse kar je Italiji primanjkovalo
-
O tem priča Čedadski evangelijar – kodeks, kjer s se na robove podpisovali romarji z vzhoda; v tem kodeksu bi naj bil originalni podpis sv. Marka
-
Kodeks je iz 5. Stol., podpisi v njem pa segajo vse do 9. Stol.
-
Vse skupaj beleži okrog 1600 imen
-
Med imeni se pojavijo tudi Karantanski grof Vitagoja, Bolgarski knez Boris in še drugi veljaki tistega časa
-
Ta kodeks priča o tem, da je bila ta meja ves čas prehodna in kontakti med ljudmi so ves čas tekli
-
Najstarejši podpis je podpis Hrvaškega kralja Trpimirja
Dostları ilə paylaş: |
|
|