27
H
ANS
-U
LRICH
L
ESSING
: H
ERMENEVTIKA
V
D
ILTHEYEVI
UTEMELJITVI
…
Zdaj ni vsekakor nobene resnej{e te`ave ve~ za primerno ovrednotenje Dilthe-
yevega prispevka. Za~ne se `e s preprostim dejstvom, da pojma »hermenev-
tika« ni v Diltheyevem glavnemu objavljenemu delu Uvod v duhoslovne zna-
nosti, njegov projekt spoznavnoteoretske-logi~nometodolo{ke utemeljitve du-
hoslovnih znanosti pa na prvi pogled ne igra nobene odlo~ilne vloge. Poleg
tega so eksplicitno hermenevti~ne refleksije, torej poskusi stringentnega zajetja
fenomena razumevanja – v skladu z ogromnim obsegom dela – bolj marginalni.
Poleg tega pa se tudi Dilthey sam ni nikoli razglasil za »hermenevtika« ali
svoje utemeljitve ozna~il za »hermenevti~no«. Sam ni videl v tem pojmu no-
bene posebne privla~nosti; zanj je bil – povsem tradicionalno – povezan z
ve{~ino razumevanja ali razlaganja pisnega izro~ila.
3
^e ho~emo razmisliti o Diltheyevem pomenu za razvoj hermenevti~nega mi{-
ljenja, ne smemo upo{tevati le njegovega vpliva na hermenevtiko v tem o`jem
smislu teorije duhoslovnoznanstvene metode razlaganja ali interpretacije; od-
lo~ilnej{i je Diltheyev prispevek k hermenevtiki v {ir{em, filozofskem smislu,
ki ti~i – tezo bomo eksplicirali v nadaljevanju – v odkritju `ivljenjskofilozofske-
hermenevti~ne podlage duhoslovnih znanosti.
V nadaljevanju nam gre za to, da bi nekoliko podrobneje osvetlili to herme-
nevti~no utemeljitev duhoslovnih znanosti. Pri tem si na eni strani prizadevamo
za korekturo tistega raz{irjenega enostranskega dojemanja, po kateri naj bi bil
Dilthey klasik – prese`ene – »tradicionalne« hermenevtike in s tem zgolj pred-
hodnik »filozofske« hermenevtike, ki jo je inavguriral Heidegger. Po drugi
strani bi bilo potrebno vlogo in funkcijo hermenevti~nih teoremov in kontekst
njegovega utemeljitvenega projekta ozna~iti ustrezneje, da bi tako dobili jas-
nej{i vpogled v to izvajanje spoznavnoteoretskega, logi~nega in metodolo{kega
utemeljevanja znanosti dru`beno-zgodovinske dejanskosti, katere javna po-
doba je {e zmeraj pogosto dolo~ena skozi sterilno dihotomijo med razlaganjem
in razumevanjem.
Pri tem postopam takole: najprej skiciram celostno koncepcijo, potem na kratko
pojasnim namen te utemeljitve in s pomo~jo Diltheyevih glavnih znanstveno-
filozofskih spisov nekoliko iz~rpneje obravnavam glavne poteze njegove her-
3
Prim. F. Rodi: Wilhelm Dilthey. Der Strukturzusammenhang des Lebens, v: M. Fleischer/J.
Hennigfeld (ur.):
Philosophen des 18. Jahrhunderts. Darmstadt 1998, str. 199 isl.; prim. tudi F.
Rodi: Erkenntnis des Erkannten, n. n. m., str. 81.
Hans-Ulrich Lessing.pmd
19.1.2006, 7:00
27
28
P
HAINOMENA
14/53–54 D
UHOVNA
ZGODOVINA
menevti~ne filozofije duhoslovnih znanosti, ki je osredoto~ena na pojma »`iv-
ljenje« in »razumevanje«.
I.
Diltheyev sistemati~ni glavni projekt je poskus filozofske utemeljitve duho-
slovnih znanosti. Z naslonitvijo tudi na Kanta – ~eprav z dolo~eno zadr`anostjo
– ga je ozna~il kot »kritiko zgodovinskega uma«. Izvajanje tak{ne kritike je
Diltheya spremljalo skozi njegovo celotno znanstveno `ivljenje, da ne re~emo:
preganjalo, in skorajda stalno spravljalo ob sapo. Vsa njegova sistemati~na
dela se nana{ajo neposredno ali v {ir{em smislu na ta obse`en, vsekakor nikoli
zaklju~en kompleksni raziskovalni projekt.
Dilthey je hotel obse`no utemeljitev duhoslovnih znanosti realizirati s svojim
glavnim delom Uvod v duhoslovne znanosti, katerega prvi – in edini – zvezek
je iz{el leta 1883.
4
Uvod je bil rezultat skoraj dvajsetletnega dela; prvi osnutki
za teorijo duhoslovnih znanosti segajo nazaj v polovico {estdesetih let. Kon-
kretno pa se je ukvarjal z Uvodom od za~etka osemdesetih let do sredine devet-
desetih, ko je pod vplivom ostre kritike Hermanna Ebbinghausa, ki se je na-
na{ala na njegov osnutek deskriptivne psihologije v Idejah o opisni in raz-
~lenjujo~i psihologiji (1894), strt in resigniran opustil svoje po~etje. Po ve~letni
prekinitvi je proti koncu svojega `ivljenja poskusil {e enkrat svoje `ivljenjsko
delo, katerega fragmentarna podoba ga je – kot je ve~krat poro~al – preganjala
celo v sanjah, z velikim poudarkom vendarle privesti do dolo~enega zaklju~ka.
Po nekaj pripravljalnih Študijah za utemeljitev duhoslovnih znanosti je leta
1910, torej leto pred svojo smrtjo, predlo`il Zgradbo zgodovinskega sveta v
duhoslovnih znanostih prvi del – na~rtovana sta bila dva – ob{irne {tudije, ki
obnavlja in nekoliko zaokro`a opu{~eni projekt Uvoda. Toda tako kot celotni
projekt je ostal tudi ta na~rt v fragmentarni obliki.
Z Uvodom si je Dilthey prizadeval, da bi duhoslovne znanosti spoznavno-
teoretsko utemeljil v obliki, ki jo je etablirala zgodovinska {ola. Njegov cilj je
bil zagotoviti metodi~no avtonomijo te znanstvene skupine proti francoskemu
pozitivizmu (A. Comte) in angle{kemu empirizmu (J. S. Mill, H. T. Buckle).
Zagotovilo naj bi jo spoznavnoteoretsko raziskovanje osnov duhoslovnoznan-
4
O tem iz~rpneje H.-U. Lessing: Wilhelm Diltheys »Einleitung in die Geisteswissenschaftten«.
Darmstadt 2001.
Hans-Ulrich Lessing.pmd
19.1.2006, 7:00
28