Jadranje po nemirnih vodah

Sonja Čandek

TEHNIKE ISKANJA IN NAČRTOVANJA PRIDOBIVANJA SREDSTEV - DOTACIJ, DONACIJ V NEPROFITNEM SEKTORJU

Uvod v stabilno financiranje

Vprašanje finančne stabilnosti posamezne organizacije je potrebno obravnavati v odvisnosti in povezanosti z drugimi podsistemi in zmožnosti organizacije, s sposobnostjo in veščinami ljudi ter s spodbudnim okoljem. Nikoli je ne moremo in ne smemo obravnavati ločeno. Nevladne in neprofitne organizacije lahko obravnavamo preko sistemske teorije in nanjo gledamo kot na sistem z različnimi podsistemi, ki delujejo zelo povezano in soodvisno drug od drugega. Če pride v enem podsistemu do napake se poruši harmonija celotnega sistema. Zdrava organizacija je integriran in uravnovešen sistem.
Glavna področja organizacije in njihova povezanost (Čandek.1988:102)

DOLGOROČNO NAČRTOVANJE DOSEG IZHODI PROGRAM ZBIRANJE SREDSTEV PRISTOP DO DELA KULTURA ORGANIZACIJE

Dolgoročno, strateško načrtovanje predvideva, da ima vsaka organizacija strateški načrt, ki je sestavljen iz vrednot organizacije, vizije, poslanstva, kratkoročnih in dolgoročnih ciljev. Vsaka organizacija mora vedeti, katere cilje bi rada dosegla in katere strategije bo za to uporabila. Prav tako pa mora biti organizacija sposobna in dovolj močna za prilagoditev načrtov nepričakovanim spremembam.

Doseg razlaga organizacijsko usmerjenost v eno ali več ciljnih skupin in mora raziskati ter uporabiti najprimernejše načine, kako jih bo dosegla. Davis (1997:85) pravi, da mora imeti organizacija jasen koncept odgovornosti (do svojih članov, ciljnih skupin in donatorjev) in zavezanosti k sodelovanju na vseh ravneh. Z vlado in vsemi ustanovami, ki delajo na istem področju, mora biti vzpostavljena dobra povezava in sodelovanje.
Pristop do dela: dobro je poznati delavce in sodelavce, prostovoljce in jim na podlagi njihovih osebnosti omogociti individualni in/ali timski način dela.

Organizacija mora imeti zadostno število privrženih in sposobnih ljudi, ki delujejo timsko pri reševanju problemov. Vodenje mora biti prilagodljivo, usmerjeno v akcije in sposobno razreševati nasprotja. (ibid.:85)

Kultura organizacije razlaga, kako se odvija in razvija kultura organizacije navzven in navznoter, kakšen odnos imajo do ljudi, kako jih sprejemajo, kakšen je pretok informacij, kako ravnajo z zaposlenimi in prostovoljci. Kultura organizacije lahko že na začetku odbije ali privabi ljudi k sodelovanju.
Izhodi opredeljujejo poti kako priti na trg, kako omogočiti najboljšo promocijo organizacije in njenih storitev.
Program mora biti realen, uresničljiv, uravnotežen, stabilen in dolgoročen.
Zbiranje sredstev vključuje načine kako organizacija pridobiva in skrbi za ustrezne vire prihodkov za svojo dejavnost.

V skupnem projektu "Stabilno financiranje NVO" med različnimi NVO iz Slovaške, Ceške, Madžarske, Slovenije in Latinske Amerike, v katerem sodelujem tudi sama, smo oblikovali različna izhodišča o notranji, strukturni in finančni stabilnosti, ki so zapisana v publikaciji Stabilno financiranje NVO (uredila Torkar, Čandek. 1998). Davis, Etchard (1998,16-21) pravita, da osredotočenje zgolj na aktivnosti ali projekte same organizacije in ne na organizacijo v širšem pomenu, onemogoča prepoznavanje mnogih faktorjev, ki prispevajo k stabilnosti organizacije.

Izziv ustvarjanja resnično stabilne organizacije je večdimenzionalen in vsebuje tako notranje faktorje razvoja in krepitve kapacitet organizacije in njene pripravljenosti, da se sooči s priložnostmi in izzivi, kakor tudi z zunanjimi faktorji pri vzpostavljanju varnejših in boljših podpornih virov in regulativnega okolja zanje.

Organizacijsko stabilnost NVO sestavljajo številni razlicni elementi: jasna vizija, poslanstvo in realistični strateški načrt, kako ju doseči; močna pripadnost med simpatizerji, člani, prostovoljci in zaposlenimi; sposobnost prilagajanja in fleksibilnosti do sprememb v okolju; kompetentni zaposleni s spretnostmi, izkušnjami in viri, ki jih potrebujejo za delo; močno vodstvo; efektivni, visoko kvalitetni programi; aktivnosti, ki imajo učinek in proizvajajo resnično dobrobit; sistemi in zgled za odprtost, etičnost, preglednost in verodostojnost, spodbudno pravo, regulativno in politično okolje, ki omogoča delo brez oviranja, zadostni finančni viri za delo; učinkovite povezave z drugimi družbenimi sektorji tako z zasebnimi kot tudi javnimi.

Davis (1998.83) pravi, da je izziv za oblikovanje resnično močnih NVO je večplasten. Zajema tako dejavnike notranjega razvoja in krepitev organizacijskih sposobnosti organizacije kot zunanje dejavnike, na primer vzpostavitev zanesljivih in podpornih virov ter zakonskih pogojev.

Vprašanje donatorstva [1]

Mnoge dosedanje razprave so bile usmerjenih na vprašanja denarja in donatorskih sredstev, pravnih okvirjev in vprašanj davkov ter zakonskih okvirov, ki jih določajo politiki. Vsa ta vprašanja so namreč izziv za finančno stabilnost nevladnih organizacij. Potrebno se je zavedati, da je odgovornost za stabilno delo NVO deljena. Zato pozornost ne smemo usmeriti samo k donatorjem in politikom. Res je, da imajo ti izredno velik vpliv na naše delo, toda prav tako nosijo NVO same pomembno težo odgovornosti. Kot voditelji NVO smo odgovorni za to, da donatorjem, politikom in splošni javnosti ne pojasnimo samo, kako zelo je naše delo koristno, ampak smo kot voditelji in predstavniki institucij vredni njihove podpore; da smo strokovni, zanesljivi, da izpolnjujemo naše obljube in delamo učinkovito in uspešno. Da pa bi omenjeno dosegli, potrebujejo NVO določeno notranjo usposobljenost.
Vprašanje, kako pridobiti stalen vir financiranja, je pravzaprav najpogostejše in bega strokovnjake, tiste, ki iščejo podpore tako kot analitike delovanja NVO po vsem svetu. Toda zagotavljanje institucionalne stabilnosti zahteva več kot samo preprosto zagotavljanje stabilnosti. Medtem, ko javnost v družbi izgublja pomen, se vloga NVO povečuje tako po številu kot po obsegu, po strokovnosti, razširjenju in vse večji raznolikosti njihovih dejavnosti. Zato je še toliko bolj nujno oblikovati zelo temeljno vprašanje, kako financno okrepiti in podpirati te pobude. Sedanja paradigma financiranja NVO je ustvarila "socialni Darvinizem", v katerem si NVO preprosto "delijo v revščini" že tako omejene in vse manjše pogače sredstev donatorjev. Pobude NVO pa so še kako občutljive za tri tradicionalne omejitvene pogoje tuje pomoci in donatorskih sredstev za projekte.
Omejitveni pogoji:

• 
  Omejene možnosti pridobitve virov. NVO so občutljive na omejeno pridobivanje obstoječih, tradicionalnih javnih in zasebnih virov za projektni način financiranja. Glede na trenutne politične in ekonomske okoliščine, lahko donatorji namreč spremenijo prednostni red ali pa preprosto odtegnejo podporo.
  
• 
  Omejeno trajanje virov. Glede na opredelitve donatorjev o trajanju projektov so v podporah opredeljene tudi časovne omejitve. Kratkorocna narava večina podpor pripomore k nezmožnostim NVO, da načrtujejo svoje dolgoročne strategije in obdržijo projekte v okviru dogovorjenih rokov.
  
• 
  Omejitve virov. Tako mednarodne kot nacionalne NVO se spopadajo z ovirami, kako se znebiti odvisnosti od donatorjev, projektno zasnovanih podpor in tveganja, da nanje vplivajo donatorji, ki nimajo istih interesov kot organizacija. Zaradi zahtev donatorjev se tako NVO omejene pri dolocanju svojih lastnih programskih prednosti in dolgorocnih strategij. Donatorji si pridržijo pravico vplivati na projekte, ki jih podpirajo, in cesto omejujejo sredstva samo na stroške, vezane projekte. S tem NVO ne dajejo priložnosti, da bi poiskale podporo za tekoce programe ali obratovalne stroške. Mnogi donatorji zagotavljajo samo projektno zasnovane podpore in tako postavljajo v ospredje dejavnosti NVO, ne pa stabilnost organizacij samih. Tako ostaja v praksi institucionalni ali organizacijski razvoj v ozadju. Le redke donatorske podpore so namenjene razvoju organizacijskega usposabljanja NVO za zacetek in izvajanje dolgorocnega programa.
  

Obstajajo tri možni donatorski viri za NVO:

• 
  zasebni sektor (vključno z dotacijami in donacijami zasebnih korporacij in fundacij);
  
• 
  splošna javnost (vključno s clovekoljubnimi darili /donacijami zasebnikov v dveh oblikah, bodisi s takojšnjo podporo iz neposrednih prošenj ali dopisov, z javnimi objavami, ali neposredno iz državnih loterij ipd.);
  
• 
  vladni sektor (ki vključuje podpore, pogodbe, plačila države ali vlade)
  

V primeru slovenskih NVO lahko ti trije viri izvirajo bodisi od zunanjih (to je mednarodnih) javnih in zasebnih donatorjev bodisi od domačih javnih in zasebnih donatorjev. Nenazadnje lahko NVO izkoristijo kakršnokoli obliko notranjih dejavnosti (samofinanciranje ali pridobivanje prihodka) za pridobivanje lastnih virov, vključno s prodajo storitev, izdelkov, z zaslužki od investicij ali njihovega lastnega premoženja.(Davis,1998:86-87)

Viri financiranja NVO po Davis (ibid.:87)

Oblike pomoči za doseganje stabilnega financiranja se nanaša tudi na izobraževanje NVO, da si znajo poiskati različne donatorske vire in zmanjšujejo odvisnost na enega samega donatorja.Toda kljub vsemu so mnoge NVO še vedno prisiljene "iti tja, kjer je denar", ne glede na to, ali projekt, ki ga je podprl obetavni darovalec, ustreza dolgoročnim nacrtom organizacije ali ne. Tak način dela je pripeljal NVO v nikoli sklenjen krog odvisnosti od virov, s čimer ostajajo NVO čisti uporabniki sredstev, namesto da bi postale iskalke dodatnih sredstev. (ibid.:86-88)

Zbiranje sredstev

Zbiranje sredstev je težko in "neljubo" opravilo mnogih organizacij. Iskanje razpisov, iskanje potencialnih donatorjev, pisanje prošenj, številni telefonski klici, mnogo dela in na koncu nezadosten pritok denarja, predstavlja nevladnim in neprofitnim organizacijam večjo nesigurnost kot pa trdno stabilnost. Če bi imeli denar, bi zagotovo več naredili, kaj ko nas nihče ne podpre, ne znamo tega delati, nimamo časa, nihče noče dati denarja, preveč dela za tako malo zaslužka, nismo prepoznavni in drugo. Ti in še sto drugih odgovorov so najpogostejši izgovori, zakaj se ne lotimo zbiranja sredstev z večjim entuziazmom in pozitivno naravnanostjo.

Pri zbiranju sredstev je potrebno dolgoročno nacrtovati in iskati take donatorje, ki bodo podprli programe in ne obratno, da NVO prilagaja svoje programe razpisnim pogojem z upanjem, na minimalno finančno podporo.

Za uspešnejše zbiranje sredstev, moramo najprej prepoznati ovire na poti, da jih kasneje lažje premostimo.
Vsaka organizacija bi morala razviti argumente za zbiranje sredstev (materiali JHU):

1. 
   ZAKAJ obstaja organizacija?
   
2. 
   Kaj so njeni cilji?
   
3. 
   Kako nameravate uresniciti te cilje?
   
4. 
   Koliko finančnih sredstev bi potrebovali za realizacijo programa?
   
5. 
   Kdo bo pridobil z aktivnostmi vaše organizacije?
   
6. 
   Kakšne so možnosti?
   

Razvijanje argumentov omogoča organizaciji, da natancno razišče svoje potrebe in realno oceni možnosti pridobivanja sredstev. Sami odgovori pa lahko okrepijo identiteto organizacije kot tudi samozavest ljudi, ki delajo v organizaciji. Na podlagi jasnih argumentov lahko še povečajo vizijo potencialnih donatorjev in vnesejo nove naslove na listo že zbranih financerjev.

Kaj je zbiranje sredstev?

Zbiranje sredstev je uporaba različnih metod in tehnik, ki zagotavljajo financiranje aktivnosti, ki jih neprofitno - volonterske organizacije izvajajo.

Potrebno je poudariti, da ne obstajajo splošna pravila za zbiranje sredstev, vendar vsebujejo podobne aktivnosti. Proces zbiranja sredstev je kreativen proces.
Kako pritegniti donatorje? [2]

Na enem izmed izobraževanj v okviru projekta JHU- The Third Sector so govorili, da je pri zbiranju sredstev koristno vedenje, da ima vsak donator poseben interes. Za nekatere je pomembno s kom delate, za nekatere kje delate, kako delate, kako boste dokončali zastavljeno delo, na katerih problemih delate, vaš renome ali dosedanji uspehi zastavljenega dela. Zelo učinkovito je, da se že pred prošnjo pozanimate kaj zanima potencialne donatorje in presodite ali se lahko vključite v njihov vrednostni sistem. Pri izbiranju ustreznega odgovora je možnih več kombinacij, kako pritegniti potencialne donatorje:

• 
  GEOGRAFSKO: Vzhodna Evropa, Centralna Evropa, Afrika, ruralno, urbano, regionalno, nacionalno
  
• 
  CILJNE SKUPINE: revni, mladi, starejši, nezaposleni, ženske, brezdomci, invalidi
  
• 
  STRATEGIJE: zagovorništvo, organiziranje skupnosti, raziskovanje okolja, ekonomski razvoj, izobraževanje, tehnični razvoj, razvijanje vodstva,
  
• 
  PROBLEM: izobraževanje, zdravje, umetnost, ekologija, zaposlovanje, kriminal, nastanitev
  
• 
  ZMOGLJIVOSTI: demonstracijske sposobnosti, produktivnost
  
• 
  POVZETKI: posebni dosežki, talentirani zaposleni, predan odbor, aktivni prostovoljci
  

Tu je le nekaj možnih odgovorov, ki bi lahko zadovoljili interese posameznih donatorjev. Vsak darovalec, naj bo to državni ali privaten, ima svoje vrednote, zastopa svoja stališča, in če boste na vrhu njegovega vrednostnega sistema, toliko večje možnosti imate, da pridobite denar iz tega naslova. Pridobivanje sredstev je proces izmenjave, ki zahteva resnično znanje o darovalcih in resnično poznavanje okolja.

Kdo pa so tipične skupine darovalcev ( Ledvinova.1997:14):

• 
  fundacije,
  
• 
  civilna združenja,
  
• 
  podjetniki, proizvajalci in trgovske organizacije,
  
• 
  vlada in državni organi,
  
• 
  posamezniki.
  

Darovalce pa lahko razdelimo še v:

• 
  potencialne darovalce,
  
• 
  darovalce, ki prvič darujejo,
  
• 
  darovalce, ki so že večkrat darovali,
  

Najpogostejše tehnike zbiranja sredstev so:

* pisana prošnja * članarina * materialna podpora

* oglasi * osebni stik * dogovor

* dogodki * subvencija * marketing

* pošta * zapuščina * projekti samofinanciranja

* telefon * posojila

Metode zbiranja sredstev in osnovne skupine donatorjev

Donatorji Metode	Fundacije	Društva, cerkev, ostale neprofitne	Podjetniki, Proizvajalci, gospodarstvo	Vlada	Posamezniki, Člani, Podporniki
Pisna prošnja					
Oglas					
Dogodki					
Pošta					
Telefon					
Članstvo					
Osebni stik					
Subvencija					
Zapuščina					
Prispevek zaposlenih					
Posojila (denar ali čas)					
Materialna podpora					
Oglasna literatura					
Marketing					
Dogovor					

 najbolj učinkovito

• 
  sprejemljivo učinkovito
  

 manj učinkovito

 neučinkovito (vir: Ledvinova.1997:18)

Ledvinova (ibid.:18) je izpisala osnovne skupine donatorjev ter na podlagi izkušenj uvrstila najbolj primerne metode zbiranja sredstev omenjenim darovalcem. Pravi, da bolj kot je osebna metoda zbiranja sredstev, bolj učinkovita je.

Kdo zbira sredstva?

Tim, ki je za to odgovoren, prostovoljci, vodje projektov ali posamezniki. Zelo dobro je imeti odgovorno osebo ali osebe, ki poznajo programe in prevzamejo odgovornost za pisanje prošenj (iskanje razpisov, domačih in tujih in posvečajo veliko pozornost vsem razpisnim pogojem, potrebni dokumentaciji, datumom, itd).

Načrtovanje zbiranja sredstev

Poleg, programskih usmeritev in načrtov, bi morala organizacija skladno s tem pripravi akcijski plan zbiranja sredstev, saj bi s tem že na začetku leta pripravila celovit finančni načrt za izvajanje svojih programov. S tem bi olajšala delo, odgovornim na tem področju in jih usmerila na svoje delo. Verjetno bodo bolj pozorni na vse razpise, iskali bodo potencialne dontaorje in s tem omogočili finančno stabilnost organizacije.
primer akcijskega plana/lista :

Odgovorna Oseba/e	Program	kje / način	Kdaj	koliko bi potrebovali	koliko bomo zaprosili
Sara	"najstniki"	Movit/ pisna prošnja	Do 1.2.01	2.000.000,00	1.000.000,00
Jan	"najstniki"	Podjetja/ osebni stik	Maj	2.000.000,00	1.000.000,00

Tim, ki se ukvarja z zbiranjem sredstev posamezne organizacije naj si pripravi takšen akcijski plan. Na list naj vnesejo vse programe, ki jih bodo izvajali in bi zanje potrebovali sredstva, potencialne vire financiranja, možne termine (razpisov, organizacij dogodkov za javnost), koliko denarja bodo zaprosili, tehniko zbiranja sredstev ter ime osebe, ki bo za to poskrbela. To je tudi eden izmed možnih nacinov spodbujanja odgovornost, da bodo kandidirali na razpise in pridobivali sredstva z natančno organizacijo različnih akcij in dogodkov. V veliki meri bo od njih odvisno finančno stanje in izvedba projektov organizacije. Tak akcijski načrt lahko tudi služi za refleksijo opravljenega dela.

Kako izvedeti kdaj in kaj država so-financira, in če pašejo vaši programi v njihove razpisne pogoje?

Eden izmed boljših načinov je, da sledite razpisom, ki so objavljeni v Uradnih listih RS, internetu, dnevnem časopisju in skušajte zaznati ter razbrati informacije, ki potekajo po načinu "od ust od ust". Težko je že v naprej vedeti, kdaj bodo posamezni razpisi objavljeni. Nekatera ministrstva imajo že predvidene datume, v glavnem pa so razpisi odvisni od sprejema državnega proračuna. Nekatera ministrstva in organizacije imajo že v naprej izdelane formularje, ki jih dvignete na njihovem sedežu ali internetu, isto velja za tuje fundacije. Natančno jih preberite in vnesite vse potrebne podatke in reference, ki so za to potrebne. Vse postavke so točno določene!

Sestavljene so iz vsebinskega dela, v katerem morate navesti zgoščeno vsebino projekta (nekje je natančno opredeljeno število besed), strokovne sodelavce in njihove reference.

V finančnem delu je potrebno navesti VIRE prihodkov (napišite vse vire od kje predvidevate, da boste dobili denar in od kje ste ga že dobili, vpišite tudi lastna sredstva) in ODHODKE (za kaj boste porabili denar - materialni stroški (papir, pisala,materiali potrebni za delo, itd), stroški vzdrževanja projekta (telefon, pošta, najemnina, itd), nagrade za izvajalce, promocija, tisk, skratka vpišite vse za kar menite, da boste potrebovali denar.
V nekaterih razpisnih obrazcih morate natančno specificirati, za kaj boste pridobljeni denar porabili. Določeni financerji krijejo le del stroškov, ki jih že prej določijo v razpisnih pogojih.

Fazna poročila

Po določenem obdobju, ki je ponavadi naveden že v pogodbi, morate napisati fazno porocilo. V tem poročilu navedete potek programa kot tudi spremembo prvotnega načrta, seveda, če je do tega prišlo. Napišete jasno razlago, npr. zaradi prenizkih prihodkov ne moremo izvesti programa po predvidenem načrtu, zato smo ga morali spremeniti. Opišite vse spremembe programa. Tako je financer natančno seznanjen s spremembami projekta in potekom vašega dela.

Končno poročilo

V končnem poročilu evalvirate projekt tako vsebinsko kot tudi finančno. V poročilu jasno napišite kako je potekal program, kakšne cilje ste dosegli, česa vam ni uspelo v celoti realizirati, poudarite vse večje dosežke, priložite vse materiale, ki so nastajali med izvajanjem projekta in dodajte finančno poročilo. Pazite, da se bodo vsi zneski ujemali, da boste upoštevali vse spremembe, ki so (če so) nastale pred ali med izvajanjem programa. Preverite, če je potrebno oddati račune oz. fotokopije računov. V nasprotnem primeru lahko dopišete kje so računi na vpogled. S poročilom boste zagotovili popoln pregled nad vašim vsebinskim in finančnim poslovanjem.
Nekateri financerji imajo tudi za končna porocila že pripravljene formularje, ki vam jih pošljejo ali pa jih dvignete na njihovem naslovu.
Za konec pa še priporočilo!
Fotokopirajte prijavo, fazno in končno poročilo ter račune. Na ta način se izognite neljubemu brskanju po spominu in nepravilnim podatkom! (Candek.1998:104-106)

Predlogi za pisanje prošenj

Kot sem že prej omenila, so priprave najpomembnejši del uspeha. Da pa bomo uspešno in pravočasno napisali prošnjo, naj bo to za slovenske ali za tuje donatorje, je tu nekaj predlogov za pisanje prošenj.

Najprej začnimo s koraki pisanja prošenj za dotacije večjih institucij (materiali JHU):

Priprava:

1. 
   sestavite delovno skupino, ki bo pripravila prošnjo
   
2. 
   vedite, da znate premagati ovire povezane s pisanjem
   
3. 
   imate potrdilo o registraciji in gradivo (del ustanovnega akta), iz katerega je razvidna dejavnost vaše organizacije
   

I. Spremni dopis:

1. 
   podrobno predstavite organizacijo
   
2. 
   opredelite tisto, kar nudite vi in kaj pričakujete od donatorjev
   
3. 
   podpis predsednika organizacije
   

II. Povzetek projekta:

1. 
   obsega manj kot polovico strani
   
2. 
   opisuje težavo, za katero predlagate rešitev, način reševanja in stroške
   

III. Uvod:

1. 
   opisuje zgodovino vaše organizacije (smisel, sestava, obseg dejavnosti)
   
2. 
   opisuje druge vaše programe, dejavnosti, dosežke
   
3. 
   pojasnite, zakaj je organizacija zainteresirana za projekt, naveden v spremnem dopisu,
   
4. 
   navedite druge vire financiranja, vključno s prošnjami, ki niso bile odobrene
   
5. 
   omenite podporo ali odobravanje, ki ste ga poželi pri drugih
   

Predstavljate si!

Glede na to, da donatorji ničesar ne vedo o vaši organizaciji, ali menite, da jih je uvod prepričal o zanesljivosti, kompetentnosti in zmožnosti vaše organizacije, da lahko razpolaga s sredstvi za katere zaprošate?
IV. Navedba problema:

1. 
   jasno in natančno razložite, za kakšno težavo gre
   
2. 
   opredelite vzroke, ki tičijo v ozadju
   
3. 
   utemeljite težavo, ki ste jo navedli z dokumentacijo (podatki)
   
4. 
   opozorite na to, da gre za resen in obširen problem, opozorite, kakšno število ljudi je prizadeto
   
5. 
   opozorite na morebitne posledice, če bo problem še vedno nerešljiv
   

Navedba problema odseva, da vaša organizacija razume problem in ga obvlada.
V. Ciljna skupina:

To poglavje razloži, koliko in katerim ljudem bo vaša organizacija pomagala

1. 
   pove, kateri so ti ljudje
   
2. 
   prepričljivo razložite, zakaj je organizacija izbrala ravno njih
   

VI. Namen:

1. 
   razložite, kaj želite doseči (kratkoročni in dolgoročni cilji)
   
2. 
   namen logično teče od vzrokov k problemu
   
3. 
   če bo namen dosežen, bo to zmanjšalo ali odpravilo težave
   
4. 
   vredno je poskusiti, da se ta namen doseže
   

VII. Cilji:

1. 
   so specifični
   
2. 
   določajo, kdo je odgovoren za njihovo uresničevanje
   
3. 
   so izmerljivi
   
4. 
   določajo datum, ko bodo uresničeni
   
5. 
   logično izhajajo iz težave in namena
   
6. 
   vodijo v zmanjšanje težave in v uresničevanje namena
   
7. 
   možno jih je uresničiti v navedenem času
   

VIII. Metode:

1. 
   opisujejo, kako boste realizirali posamezne cilje
   
2. 
   opisujejo, koga boste zaposlili, s kakšno izobrazbo in kaj bodo delali
   
3. 
   opisujejo, tudi druge metode, ki ste jih preučili in potem zavrgli
   
4. 
   omenjajo tudi druge, ki bi želeli pomagati
   
5. 
   navajajo opremo in material, potreben za izvajanje programa
   
6. 
   razložite, kako bo program usklajen z drugimi dejavnostmi, s katerimi se organizacija ukvarja
   
7. 
   razložite, kako bodo ljudje, ki jim je program namenjen, lahko vplivali nanj
   

IX. Vrednotenje:

1. 
   razložena je metoda, ki jo boste uporabili za ocenjevanje programa
   
2. 
   pove, kdo bo izvajalec in kdaj
   
3. 
   bralcu pove, kaj bi radi z vrednotenjem dosegli
   
4. 
   pove, kaj se bo naredilo in kakšen bo rezultat
   

X. Proračun:

1. 
   daje natančno sliko nameravanih prihodkov in odhodkov, povezanih z izvajanjem programa
   
2. 
   vaš proračun je ugodnejši v primerjavi s proračuni drugih programov
   
3. 
   vse postavke odhodkov so utemeljene
   
4. 
   je enostaven za branje
   
5. 
   vsi seštevki se ujemajo
   

XI. Bodoče financiranje:

1. 
   vsebuje navedbo, koliko finančne podpore bo potrebno, da bi se programi lahko nadaljevali
   
2. 
   pokaže na možne vire sredstev v prihodnje
   
3. 
   dokaže, da je možno, da ti viri postanejo način financiranja programa
   

XI. Priloženo gradivo:

1. 
   podporna pisma (oseb in organizacij)
   
2. 
   drugi podporen material, reference, dokumentacija
   
3. 
   kopija najnovejšega finančnega poročila vaše organizacije
   

Osebne prošnje

Nekoga vprašati za denar je težko. Pri tem se morate vedno zavedati, da ne prosite denarja zase, ampak za vaše programe. Vprašajte vaše sodelavce, prostovoljce, sorodnike, podjetnike in druge, vendar zmeraj imejte v mislih argumente in pojasnila, zakaj boste potrebovali denar.

Pisanje prošenj sponzorjem

Podjetja in zasebniki dobijo mnogo prošenj za financno ali materialno pomoc. Pri pisanju svoje prošnje se potrudite biti čimbolj osebni, jasni in tudi atraktivni.

Zahvale

Zahvalite se vsem darovalcem in prostovoljcem za čas in sredstva, ki so vam jih namenili. Zahvalite se lahko osebno ali prek pošte, pošljite jim končna poročila, izdelke, ki so nastali v vaših projektih.

Proslavite dosežene uspehe.

Nikar ne pozabite proslaviti uspehov. Pohvalite tim in vse odgovorne osebe, ki so pripomogle k večji finančni stabilnosti vaše organizacije. Skupaj evalvirajte celoten potek in realizacijo procesa zbiranja sredstev.

Analiza celotnega procesa, vključno z akcijskim načrtov, vam lahko pomaga pri izboljšanju strategij zbiranja sredstev, tako v kvantitetnem kot tudi v kvalitetnem smislu.

Zaključki

Načrtovanje in iskanje ustreznih finančnih sredstev in vzpostavljanje finančno stabilne organizacije je vedno velik izziv za vse aktivne organizacije na področju neprofintnega sektorja. Včasih se nam zdi, da se gremo lov za skritim zakladom, ki ga nikakor ne moremo odkriti. Biti neodviseni od enega samega vira financiranja, in pridobiti najmanj tri različne vire finančnih sredstev v tako mali pogači donatorskih sredstev, je težko in prevečkrat naporno opravilo.
Če poznamo poslanstvo organizacije, programe, ciljno skupino, okolje v katerem delujemo, imamo dober delovni tim, pozitivno organizacijsko klimo, dober strateški načrt lahko izdelamo dobre argumente za zbiranje sredstev. S pomočjo socialnega kapitala lahko raziščemo interese in strukturo vrednot potencialnih donatorjev. Potencialni donatorji so povsod, le vprašati jih je treba, če nam namenijo nekaj svojega časa, materialnih in finančnih sredstev ter moralne podpore.
V Slovenijo vedno manj vlagajo tuji donatorji z obrazložitvijo, da smo bogata država z visokim standardom, ki lahko sama financira dejavnosti nevladnega in neprofitnega sektorja. Žal pa slovensko okolje, pravni okviri, davčne olajšave, socialni sistem, renome tretjega sektorja in drugo, niso preveč naklonjeni financni stabilnosti NVO. Še vedno bomo lahko posegali po donatorskih sredstvih, verjetno pa bomo morali vse bolj koristiti notranje poteciale organizacije in se začeli spopadati z različnimi aktivnostmi samofinanciranja. S tem bomo zmanjšali odvisnost organizacije in okrepili njeno identiteto in avtonomnost.

1. 
   DONACIJA - prispevek za neprofitno organizacijo kot odgovor na formalno vlogo za pridobitev sredstev; ponavadi gre za prispevek od vlade, fundacij ali korporacij, ki naj bi bil porabljen v nekem časovnem obdobju. (Cook, I-3, Fundraising Workbook,Third Sector project)
   
2. 
   GLAVNI DAROVALEC - oseba, ki za neprofitno organizacijo nameni največji prispevek (Cook, I-3, Fundraising Workbook, Third Sector project)
   

Viri in literatura:
Cook, Richard(1993):Fundraising Workbook, Baltimore: John Hopkins University, Third Sector project.
Cernak Meglič, Andreja in Vojnovič, Maja (1996): Vloga in pomen neprofitno-volonterskega sektorja v Sloveniji, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede
Flanagan,Joan (1991): Successful Fundraising (a Comlpete Handbook for Volunteers and professionals),Chicago:Conterporary Books
Kostolanyi, Istvan (1997):Pisanje prošenj za pridobivanje sredstev,Baltimor: The Johns Hopskins University,Istitute for Policy Studies
Ledvinova,Jana (1997): Denar,denar vsepovsod, Baltimor: The Johns Hopkins University, Institute for Policy Studies
Marega, Milena in Šepec, Mateja (ur) (1998):Vloga in financiranje NVO, zbornik strokovnih prispevkov. Ljubljana: Regionalni ekološki center

• 
  Davis, Lee:Finančna stabilnost NVO: str:83-92
  
• 
  Candek, Sonja: Zbiranje sredstev iz državnih virov:str:102 - 106
  

Torkar, Aleš in Čandek, Sonja (ur) (1999): Stabilno financiranje NVO.Ljubljana:Center za neprofitni management

Davis, Lee in Etchart, Nicole: Definiranje samofinanciranja:str:16 –21
materialni Johns Hopkins Univerze. TOT program