Predmet in problem

 
71
3. PREDMET IN PROBLEM RAZISKAVE 
 
Leta 2003 je Slovenska vojska prešla iz naborniškega sistema popolnjevanja na 
profesionalnega, kar zahteva višji nivo profesionalizacije in standardne bojne 
usposobljenosti. S spremenjenim sistemom se je spremenil tudi profil vojaka, tako glede 
na fizične kot tudi osebnostne lastnosti. Predmet naše raziskave je bil zato preučevanje 
povezanosti motoričnih sposobnosti in osebnostnih lastnosti vojakov Slovenske vojske v 
bojni enoti. Analizirali smo trenutno stanje slovenskih vojakov pripadnikov 1. brigade, to 
pomeni njihove motorične sposobnosti in osebnostne značilnosti. Problem raziskave je bil 
ugotoviti, ali obstajajo osebnostne značilnosti, ki vplivajo na izvajanje motoričnih nalog, in 
nasprotno, ali motorične naloge vplivajo na osebnostne lastnosti.  
 
V raziskavi smo poskusili motorično učinkovitost povezati z osebnostnimi lastnostmi in to 
poimenovali motorično obnašanje. Povezave med obema so zelo kompleksne in že 
raziskave konec 19. stoletja so pokazale, da ukvarjanje s športnimi aktivnostmi vpliva na 
razvoj človekovega značaja oziroma nekaterih osebnostnih lastnosti (Tušak, 1997). Tako 
je denimo Sherrington (1940, povzeto po: Ismail, 1976) na temo povezanosti človekovega 
fizičnega in psihičnega življenja napisal: »Zdi se, da so se oblike psihičnega funkcioniranja, 
ki jih lahko opazujemo, pojavile skupaj z gibalnimi. Tam, kjer se razvija gibalna integracija, 
in tam, kjer so se pojavile nove oblike motoričnega obnašanja, se razvijajo tudi psihične 
sposobnosti.« Ali, kot pravi Ismail (1976), psihične in fizične lastnosti niso nikoli neodvisne. 
Situacije, v katerih se izražajo gibalne sposobnosti, so idealne za razvoj želenih značilnosti 
osebnosti (Harris in Kane, 1973). Raziskave, ki so se ukvarjale s problemom povezanosti 
gibalnih sposobnosti in strukture osebnosti, so prišle do zaključka, da različne gibalne 
reakcije sicer niso enako povezane z dimenzijami osebnosti, vendar pa takorekoč ne 

---

 
72
poznamo gibalne reakcije, ki bi bila neodvisna od tipičnih vedenjskih oblik. Nekatere 
raziskave pa so celo pokazale, da se pod vplivom programirane gibalne aktivnosti 
spreminja tip vedenjskih akcij (Strel in Šturm, 1981). Znano je, da določene osebnostne 
karakteristike določajo uspešnost izvajanja nekaterih motoričnih nalog, ki pa nato vplivajo 
nazaj na obnašanje oziroma osebne karakteristike. V raziskavi smo poskušali poiskati 
omenjeno povezanost med motoričnimi in osebnostnimi dimenzijami. 
 
Številne raziskave so se z omenjeno povezavo že ukvarjale in prišle do zanimivih 
zaključkov (Biddulph, 1954; Seymour, 1956; Merriman, 1960; Booth, 1961; Whittle, 1961; 
Kroll in Peterson, 1965; Ruffer, 1965; Schendel, 1965; Tillman, 1966; Werner in Gottheil, 
1966;  Kroll, 1967; Brunner, 1969; Behrman, 1967; Brunner, 1969; Singer, 1969; Cooper, 
1969; Ismail in Young, 1973; Ismail, 1976; Tucker, 1983; Colley, 1985; Hayes, 1996; 
Petek, 1999): ekstravertirani naj bi izkazovali večjo družabnost, dominantnost, socialno 
prilagodljivost, samozavest, tekmovalnost, čustveno stabilnost, željo po vodenju skupine in 
manjšo anksioznost. Raziskave so odkrile visoko povezanost motoričnih testov z 
ekstravertiranostjo Vzrok zato predstavlja dejstvo, da so intro- in ekstravertne oblike 
obnašanja pod vplivom kontrolnih mehanizmov, ki regulirajo nivo inhibicije oziroma 
ekscitacije (Mrakovič, 1977). Lastnosti ekstravertiranih so visoko povezane s testi: 
•
 
eksplozivne moči (Mrakovič s sod., 1972; Ismail s sod., 1976; Pavlovič, 1978) in hitrosti 
(Ismail s sod., 1976), ki zahtevajo hitro in veliko mobilizacijo energije (Šturm in Strojnik, 
1994), 
•
 
koordinacije (Mrakovič, 1977; Caprara s sod., 1997), ki zahtevajo čim hitrejšo izvedbo 
aktivnosti, 
•
 
ravnotežja (Ismail s sod., 1976), ki zahtevajo hitrost pri sprejemanju, analiziranju, 
obdelavi informacij in pripravljanju motoričnega odgovora, 

---

 
73
•
 
vzdržljivosti (Kane, 1984; Mrak, 2000). 
V literaturi zasledimo tudi, da dlje kot se športniki ukvarjajo s športom, bolj samozavestni in 
dominantni postajajo (Rycht, 1985; povzeto po: Tušak in Tušak, 2003). 
 
Odkrita je bila nizka povezanost ekstravertiranosti s testi repetitivne moči, saj 
ekstravertirane osebe niso sposobne dlje vztrajati pri določeni aktivnosti. Mrakovič s 
sodelavci (1972) je odkril, da je repetitivno-statičen tip moči povezan le z manjšim številom 
dimenzij osebnosti, medtem ko naj bi bila eksplozivna moč povezana s celotnim prostorom 
osebnostnih dimenzij. Horga (1979) navaja, da je ekstravertiranost značilno povezana z 
gibalnimi sposobnostmi in uspehom v kinezioloških aktivnostih, kjer je uspeh odvisen od 
sodelovanja.  
 
Čustvena stabilnost korelira s testi koordinacije gibanja in ravnotežja (Ismail, 1976), saj ti 
zahtevajo zbranost, mirnost in osredotočenost. Bolje jih rešujejo čustveno stabilni 
posamezniki, slabše pa nevrotični, ki so napeti, nesproščeni, razdražljivi in anksiozni 
Nevrofiziološko osnovo navedenega predstavlja vzburjenost in labilnost avtonomnega 
živčnega sistema in subkortikalnih središč (Eysenk, 1971). Boljšo koordinacijo gibanja in 
ravnotežje pri osebah, ki imajo manj izražen nevroticizem, je potrdil tudi Mrakovič s sod. 
(1972). 
 
Odkrite so bile tudi povezave dimenzij vestnosti in sprejemljivosti z motoričnimi 
sposobnostmi (Salgado, 1998; Piedmont s sod., 1999; Petek, 1999). Vestnost korelira z 
motoričnimi testi, ki zahtevajo natančnost pri gibanju, pa tudi s testi repetitivne in statične 
moči, pri katerih je treba v določeni aktivnosti vztrajati dalj časa. Sprejemljivost se v 
negativnem smislu kaže kot večja agresivnost in tekmovalnost (Caprara s sod., 1997), 

---