Predstavitev medfakultetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje geofizika fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Fakultete za matematiko in fiziko in Naravoslovnotehniške fakultete Univerze V Ljubljani
Yüklə 355,04 Kb. Pdf görüntüsü
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Študij na FGG
- Dinamika gradbenih konstrukcij in potresno inženirstvo
- Osnove potresnega inženirstva
- Višja geodezija I , Višja geodezija II , Višja geodezija III , Geofizika , Geodetska astronomija s satelitsko geodezijo
- Geodezija in geoinformatika
UL, Geofizika, II.stopnja
stran 8/24 Magistrski študijski program druge stopnje Geofizika je nov študijski program. Zaradi širine raziskovalnega in študijskega področja Geofizika se v novem študijskem programu predvidevajo trije magistrski moduli in sicer »Meteorologija«, »Hidrologija« in »Trdna Zemlja«. Potrebo po prenovi študijskih programov definira 48. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZviS-D, Ur.l. RS, št. 63-04). Kot smernice pri pripravi prenove smo poleg ciljev Bolonjske deklaracije upoštevali zlasti 33. in 35. člen Zakona o Visokem šolstvu (ZviS-UPB2, Ur.l. RS, št. 100-04) in točko 2.2.4.3. Nacionalnega programa visokega šolstva Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 20-02), ki ugotavljata, da imamo v primerjavi z ostalimi drţavami EU zelo nizek deleţ vpisanih študentov pri naravoslovnih, matematičnih in računalniških vedah. Po primerjavi s sorodnimi programi v tujini smo se odločili za model 3+2, pri čemer se tukaj predlagani medfakultetni program nanaša na drugo stopnjo, torej na zadnji dve leti. Program, obravnavan v tej vlogi, temelji na geofizikalnih vsebinah, ki jih gojijo fakultete predlagateljice. Geofizika obsega vede, ki na matematično-fizikalnih osnovah obravnavajo planet Zemljo (pa tudi druge planete). Nabor tega, kaj vse spada v geofiziko, se lahko po enem ali drugem viru informacij tudi kaj razlikuje, toda široko vzeto bi v geofiziko lahko prištevali: geodezijo, tektoniko, geodinamiko, seizmologijo, vulkanologijo, geomagnetizem, mineralogijo in petrologijo, od ved, ki obravnavajo ozračje pa meteorologijo, klimatologijo, aeronomijo in atmosfersko elektriko ter od ved, ki obravnavajo vodo na planetu, hidrologijo, fizično oceanografijo in glaciologijo. Nekatere discipline, ki so naravnane bolj v praktično uporabo in v tehnologije pa so npr. geološko in geofizikalno inţenirstvo, geofizikalna arheologija in še kakšne. V Sloveniji so raziskovalci s področja geofizike povezani v SZGG (www.fgg.uni-lj.si/sugg/) – Slovenskem zdruţenju za geodezijo in geofiziko, ki je nadalje mednarodno povezano v IUGG – Mednarodno zvezo za geodezijo in geofiziko (www.iugg.org/). Marsikatera od geofizikalnih disciplin je bila pri nas npr. zelo dobro obravnavana s tehniškega, inţenirskega stališča, ne pa tudi po naravoslovni plati. Tako imajo npr. na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo dobro razvito in zelo uspešno potresno inţenirstvo. Toda naravoslovne seizmologije, ki bi obravnavala potrese in druga dogajanja v zemeljski skorji na podlagi geofizikalnih pristopov, pri nas skorajda ni, čeprav bi take kadre Urad za seizmologijo ARSO seveda potreboval in zaposloval (tako kot npr. Urad za meteorologijo ARSO zaposluje meteorologe). Podobno je z geotehnologijo na NTF, kjer so tudi bolj usmerjeni v tehnologije in inţenirstvo kot v naravoslovne vsebine. Nekaj oceanografije je na Srednji pomorski šoli in izbirno pri študijskem programu Okolje na Univerzi v Novi Gorici, fizikalna oceanografija pa je na novo uveden predmet na prvostopenjskem programu Meteorologija z geofiziko na FMF. Hidrologija, hidravlika in hidromehanika so tradicionalno predmeti in raziskovalna področja na FGG. Predlagani drugostopenjski program ţeli biti glede geofizikalnih vsebin bolj naravosloven, seveda pa poleg naravoslovnih osnov vključuje tudi nekatere za operativno dejavnost potrebne tehnologije in praktična znanja.
za splošno hidrotehniko, povezana v Oddelku za gradbeništvo. Teoretična (Hidrologija I in
uveljavitvi univerzitetnega študija vodarstva in komunalnega inţenirstva so te vsebine postale tudi obvezne za študente tega študija. Ob prenovi študijev se je prva stopnja študija vodarstva in komunalnega inţenirstva preimenovala v okoljsko gradbeništvo, ki je ostalo tehniško usmerjeno, strokovni naslov diplomanta pa je diplomirani inženir okoljskega gradbeništva. Ta študij je eden od prvostopenjskih programov, iz katerega se nadejamo precejšnjega števila študentov tudi na drugi stopnji, na medfakultetnem magistrskem študiju geofizike.
Tudi druga stopnja študija okoljskega gradbeništva, ki je v pripravi, v svoji zasnovi ostaja tehniško usmerjena, tako da bodo lahko diplomanti tega študija postali odgovorni projektanti po Zakonu o graditvi objektov, njihov strokovni naslov pa bo magister inženir okoljskega gradbeništva. UL, Geofizika, II.stopnja
stran 9/24 Sodelavci Katedre za splošno hidrotehniko FGG učijo hidrologijo tudi na drugih fakultetah UL: na BF (Varstvo in urejanje voda, ţal ne tudi Gozdne hidrologije).
Inţenirsko usmerjene geofizikalne vsebine s področja seizmologije so na FGG v okviru predmeta Dinamika gradbenih konstrukcij in potresno inženirstvo v zelo omejenem obsegu dobili univerzitetni diplomirani inţenirji gradbeništva – konstrukcijska smer. Po prenovi programov bo na drugostopenjskem študiju ostal isti predmet, medtem ko je na prvostopenjskem študiju gradbeništva predmet Osnove potresnega inženirstva. Na podiplomskem študiju gradbeništva – konstrukcijska smer je bil izbirni predmet Inţenirska seizmologija. Diplomanti univerzitetnega študija gradbeništva dobijo solidno znanje na področju potresnega inţenirstva, medtem ko je področje inţenirske seizmologije, ki je pomembno za razumevanje gibanja tal med potresi in s tem sestavni del potresno odpornega projektiranja, šibko pokrito.
Področja geodezije, ki so tesno povezana s področji geofizike in jih pokriva Katedra za matematično in fizikalno geodezijo ter navigacijo, povezana v Oddelku za geodezijo so modeliranje teţnostnega polja Zemlje, gravimetrija, magnetometrija, geodinamika in geokinematika. Poleg teh področij so na Oddelku za geodezijo prisotna področja, ki so podpora v geofizikalnih raziskovanjih kot so satelitska geodezija, fotogrametrija, daljinsko zaznavanje, geografski informacijski sistemi in kartografija, deloma tudi pomorska geodezija. Te vsebine so v okviru več predmetov (Višja geodezija I, Višja
vključene v obstoječe študijske programe univerzitetnega študija geodezije. Tudi v bodoče bodo te vsebine prisotne v nekoliko manjši meri v prvostopenjskem študiju Geodezija in geoinformatika ter v večji meri v drugostopenjskem študiju Geodezija in geoinformatika.
del, povezanih s spremljanjem in analiziranjem premikov naravnih in zgrajenih objektov. To področje imenujemo tudi »Deformacijska analiza« in se, v spremljanju stabilnosti naravnih objektov, nahaja na meji med geodezijo in nekaterimi področji geofizike. V to področje je zadnjih 20 let usmerjenih ogromno raziskav po celem svetu in tudi pri nas. Raziskave so deloma posledica hitrega razvoja tehnologij za določitev poloţaja: satelitska geodezija, daljinsko zaznavanje ter iz teh tehnologij izhajajočih teorij. Poleg tega se razvijajo tudi tehnologije in teorije za analize in prikaze prostorskih podatkov, predvsem v okviru področij geografskih informacijskih sistemov in kartografije. Na FGG ostaja brez načrtovanega drugostopenjskega študija Geofizike v drugih študijskih programih šibko pokrito področje seizmologije, fizične oceanografije in naravoslovne hidrologije.
geofizikalnem observatoriju na Golovcu tudi širšo geofiziko – predvsem seizmologijo (seizmološki del Observatorija se je preoblikoval v drţavni Urad za seizmologijo v ARSO). Meteorologija je predvsem zaradi vsakodnevne, operativne vremenske sluţbe vsem, tudi široki javnosti, znana dejavnost in poklic. Mednarodno je povezana v Svetovni meteorološki organizaciji, ki je specializirana agencija Zdruţenih narodov in znotraj katere meteorologi usklajujejo svoje operativne sisteme. Ima razvejan svetovni opazovalni in telekomunikacijski sistem, sistem standardov, usklajen sistem centrov za napoved vremena itd. Na drugi strani pa je na meteorološko operativno opazovalno in merilno mreţo vezano mnogo raziskovalnega dela, tako s področja osnovnih raziskav fizike ozračja in metod za napovedovanje vremena, klimatskih sistemov in sprememb, kot tudi s področja aplikacij meteorologije in interdisciplinarnih raziskav, predvsem povezanih s kvaliteto zraka, vplivi vremena na ljudi, ţivali in rastline itd. Meteorologija uporablja pri svojem delu veliko matematike in fizike; pri modeliranju tudi sama razvija veliko numeričnih matematičnih metod. Kljub temu pa meteorologija ni kar »fizika ozračja«. Ker se Oddelek za fiziko FMF zaveda, da je meteorologija samostojna veda, je znotraj Oddelka za fiziko ţe desetletja tudi Katedra za meteorologijo. Študij meteorologije v pribliţno današnji vsebini, ki daje razumevanju stroke primerno, zaključeno izobrazbo na matematično-fizikalnih osnovah in s tem strokovni oz. znanstveni naslov meteorologa, poteka od leta 1950. Od tedaj tudi deluje namesto prejšnjega Inštituta za meteorologijo in geodinamiko sedanja Katedra za meteorologijo. Dandanes je ta katedra v okviru Oddelka za fiziko
Yüklə 355,04 Kb. Dostları ilə paylaş:
|