UL, Geofizika, II.stopnja
stran 10/24
Fakultete za matematiko in fiziko (prej pa je bila na njenih predhodnicah PMF in FNT). Prvi
diplomanti so študij dokončali leta 1953 in 1954. Od začetkov študija meteorologije do danes je
diplomiralo na Univerzi v Ljubljani okrog 100 meteorologov. Ljubljanska univerza je dala tudi 14
magistrov in okrog deset doktorjev meteorologije. V šolskem letu 2008/09 se je pričel na Oddelku za
fiziko FMF nov prvostopenjski študijski program Meteorologija z geofiziko, ki študij meteorologije na
prvi stopnji razširja tudi na nekatera druga področja geofizike.
Študij geofizike na NTF je predvsem usmerjen na področja uporabne, inţenirske, rudarske in okoljske
geofizike.
Pričetek študija uporabne geofizike in rudarskega merjenja sega v leto 1919, ko je bila ena od
ustanoviteljic takratne univerze Tehnična fakulteta, v okviru katere je delovala Katedra za rudarsko
merjenje in geofizikalno raziskovanje. Lahko celo zapišemo, da je področje uporabne geofizike eno od
področij, ki Ljubljansko univerzo spremlja in jo strokovno ter vsebinsko dopolnjuje ţe vse od njenega
nastanka. Številni diplomanti, ki so v okviru študija rudarstva, geotehnologije in geologije absolvirali iz
vsebin uporabne geofizike, so bili in so v svetu cenjeni strokovnjaki, ki so bili s svojim delovanjem
prisotni na področjih naftnega inţenirstva in raziskav tako na območju nekdanje Jugoslavije kot tudi
drugod po svetu, številne je pot vodila v predele, ki so bogati z mineralnimi surovinami (Juţna Afrika,
Severna in Juţna Amerika in Avstralija). Na dolgo geofizikalno - rudarsko tradicijo, ki jo ima naša šola,
opozarjajo celo imena mest po svetu, ki nosijo imena naših krajev, katerih slavo so ponesli strokovnjaki
naše šole. Dandanašnji NTF izobraţuje inţenirje geotehnologije in rudarstva ter geologije, ki dobijo
široka znanja iz področja uporabne geofizike, predvsem iz področij geoelektrike, seizmike, karotaţnih
meritev v vrtinah, geotermije in izkoriščanja geotermalne energije, rudarskega merjenja, meroslovja v
geotehnologiji, GIS-a za daljinsko zaznavanje okoljske problematike in odkrivanja nahajališč
mineralnih surovin ter nafte, geomehanike, okoljskega inţenirstva (ravnanje z odpadki, sanacije
onesnaţenj itd.), modeliranja toka in prenosa podzemnih fluidov in karakterizacije rezevoarskih
lastnosti podzemnih fluidov itd. Šola je in bo tudi v bodočnosti vključena v mednarodne EU projekte na
področju onesnaţenja podzemnih vod, izkoriščanja geotermalne energije, izgradnje velikih podzemnih
objektov (tuneli, silosi za radioaktivne odpadke, garaţne hiše, rudarski objekti doma in po svetu itd.). V
skladu z Bolonjsko deklaracijo bo šola svoj drugostopenjski študij osnovala v sodelovanju z drugimi
fakultetami, v okviru te namere tudi razumemo aktivnosti, ki bodo sledile iz tega pisma. Naša ţelja je,
da izobrazimo profil magistra inţenirsko - okoljske geofizike – inţenirja, ki bo imel znanja, da bo lahko
deloval na prej opisanih področjih ter imel naziv Euro inţenirja z moţnostjo pridobitve naziva
pooblaščenega inţenirja po Zakonu o rudarstvu in Zakonu o graditvi objektov ter bo hkrati imel znanja,
ki mu bodo omogočala tudi prehode v druge poklice.
UL, Geofizika, II.stopnja
stran 11/24
2
Splošni podatki o programu
Naslov / ime
študijskega programa:
GEOFIZIKA
Študijski program je popolnoma nov in ne nadomešča nobenega programa.
Študijski program je nov in skupaj z ţe akreditiranim bolonjskim študijskim programom prve stopnje
Meteorologija z geofiziko nadomešča »predbolonjski« 4-letni univerzitetni študijski program Fizika –
meteorološka smer in delno (geofizikalni del) astronomsko geofizikalne smeri na FMF.
Stopnja in vrsta študijskega
programa (označite):
dodiplomski - univerzitetni
podiplomski - magistrski
dodiplomski - visokošolski strokovni
podiplomski - doktorski
program za izpopolnjevanje
dvojni
interdisciplinarni
Program traja (označite):
1 leto
2 leti
3 leta
4 leta
Smeri študijskega programa:
- program ne vsebuje smeri
Moduli študijskega programa: - program vsebuje 3 magistrske module in sicer modul »Meteorologija«,
modul »Hidrologija« in modul »Trdna Zemlja«.
Opredelitev študijskega področja po Iscedovi klasifikaciji (označite področje):
(14) izobraţevanje učiteljev in pedagoške vede
(21) umetnost
(22) humanistične vede
(31) druţbene vede
(32) novinarstvo in informiranje
(34) poslovne in upravne vede
(38) pravo
(42) vede o ţivi naravi
(44) vede o neţivi naravi
(46) matematika in statistika
(48) računalništvo
(52) tehniške vede
(54) proizvodne tehnologije
(58) arhitektura in gradbeništvo
(62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
(64) veterinarstvo
(72) zdravstvo
(76) socialno delo
(81) osebne storitve
(84) transportne storitve
(85) varstvo okolja
(86) varnost
Utemeljitev:
Študijsko področje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo je opredeljeno v 6. členu odloka o
preoblikovanju Univerze v Ljubljani in v 13. členu statuta Univerze v Ljubljani kot »(58) arhitektura in
gradbeništvo (gradbeništvo, prostorsko in urbanistično planiranje); (52) tehniške vede (geodezija); (85)
varstvo okolja (varstvo okolja)«. Študijski program Geofizika po Iscedovi klasifikaciji sodi preteţno v (44)
vede o neţivi naravi, zaradi uporabne vrednosti pa dodatno pa tudi v (52) tehniške vede in (85) varstvo
okolja.
Razvrstitev študijskega programa po Klasifikacijskem sistemu izobraževanja in usposabljanja –
KLASIUS (Ur. l. RS, št. 46/2006)
Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS–SRV
Oţja skupina vrst – raven:
Sedma raven: Visokošolsko izobraţevanje druge stopnje in podobno
Izobraţevanje/visokošolska izobrazba druge stopnje in podobna izobrazba…….…………........….…….. 17
Podrobna skupina vrst – vrsta:
Magistrsko izobraţevanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska
stopnja)...........................…..............................................................................................................…... 17003
Razvrstitev študijskega programa po KLASIUS– P
Široko področje: Naravoslovje, matematika in računalništvo .................………………………………..….4
Oţje področje: Fizikalne in kemijske vede .........................…….…………………………….…………....44
Podrobno področje: Geofizikalne vede ..…….………………………………..........…………….........… 443
Nacionalno-specifično področje: Geofizikalne vede (podrobneje neopredeljeno) ........................…….4430