Predstavitev medfakultetnega magistrskega študijskega programa druge stopnje geofizika fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Fakultete za matematiko in fiziko in Naravoslovnotehniške fakultete Univerze V Ljubljani

UL, Geofizika, II.stopnja

 

 

stran 4/24 

-

 

univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika, 

-

 

univerzitetni študijski program prve stopnje Vodarstvo in komunalno inţenirstvo, 

-

 

univerzitetni študijski program prve stopnje Stavbarstvo, 

-

 

magistrski študijski program druge stopnje Gradbeništvo,  

-

 

magistrski študijski program druge stopnje Okoljsko gradbeništvo, 

-

 

magistrski študijski program druge stopnje Stavbarstvo, 

-

 

magistrski študijski program druge stopnje Geodezija in geoinformatika, 

-

 

magistrski študijski program druge stopnje Prostorsko načrtovanje, 

-

 

doktorski študijski program tretje stopnje Grajeno okolje. 

Izobraţevalno in znanstveno-raziskovalno dejavnost v glavnem financira Republika Slovenija. 

Vsebinsko je dejavnost UL, FGG razdeljena na osem področij: 

-

 

geodezija, 

-

 

komunalno gospodarstvo in prostorsko planiranje, 

-

 

materiali in konstrukcije, 

-

 

operativno gradbeništvo, 

-

 

promet in prometne gradnje, 

-

 

hidrotehnika, 

-

 

gradbena informatika in 

-

 

osnovni predmeti, 

uresničuje pa se v 21 pedagoško-raziskovalnih enotah (PRE), dveh laboratorijih in enem inštitutu. V 

Oddelek  za  gradbeništvo  je  organizacijsko  povezanih  14  PRE,  v  Oddelek  za  geodezijo  je 

organizacijsko povezanih 6 PRE, 1 PRE pa je vezana na oba oddelka. 

FGG  izvaja  znanstveno-raziskovalno  delo  kot  temeljno,  uporabno  in  razvojno  raziskovalno  delo.  To 

delo  opravlja  znotraj  nacionalnega  raziskovalnega  programa  in  zunaj  njega  bodisi  v  slovenskem 

prostoru  ali  pa  s  sodelovanjem  v  evropskih  projektih  in  mednarodnih  bilateralnih  pogodbah.  FGG 

opravlja  tudi  strokovno,  svetovalno  in  drugo  dejavnost  skladno  s  16.  členom  Statuta  UL,  bodisi  na 

podlagi neposrednih naročil ali javnih razpisov. 

Upravljanje FGG je zaupano organom FGG: 

- 

dekan 

- 

senat 

- 

upravni odbor 

- 

študentski svet in 

- 

akademski zbor. 

FGG  zastopa,  vodi  in  predstavlja  dekan  fakultete,  v  njegovi  odsotnosti  pa  prodekani  fakultete.  FGG 

ima 4 prodekane: za študijske zadeve, za znanstveno-raziskovalno dejavnost, za  študentske zadeve in 

za gospodarske zadeve. Tajništvo FGG vodi tajnik fakultete, kamor sodi: kadrovska sluţba, ekonomat, 

študentski referat, računovodsko-finančna sluţba in tehnično-vzdrţevalna sluţba. 

Od 1.10.2005 dalje, ko je bil ponovno izvoljen, je dekan FGG prof. dr. Bojan Majes, prodekani FGG 

pa so izr. prof. dr. Maruška Šubic Kovač, prof. dr. Matjaţ Mikoš, doc. dr. Dušan Petrovič in doc. dr. 

Marijan Ţura. Tajnik fakultete je Majda Klobasa.  

Predsednik  senata  je  po  poloţaju  dekan  prof.  dr.  Bojan  Majes,  predsednik  upravnega  odbora  je  po 

poloţaju prodekan za gospodarsko dejavnost doc. dr. Marijan Ţura, predsednik študentskega sveta je 

Janja Avbelj, predsednik akademskega zbora je doc. dr. Alma Zavodnik. 

Študij na FGG je od geofizikalnih vsebin do sedaj obsegal področje hidrologije, ki jo pokriva Katedra 

---

UL, Geofizika, II.stopnja

 

 

stran 5/24 

za  splošno  hidrotehniko,  povezana  v  Oddelku  za  gradbeništvo.  Teoretična  (Hidrologija  I  in 

Hidrologija  II)  in  predvsem  uporabna  tehniška  hidrologija  (Podzemne  vode,  Vodarstvo,  deloma 

Melioracije) so bile obvezne vsebine na univerzitetnem študiju gradbeništva – hidrotehniška smer. Po 

uveljavitvi  univerzitetnega  študija  vodarstva  in  komunalnega  inţenirstva  so  te  vsebine  postale  tudi 

obvezne  za  študente  tega  študija.  Ob  prenovi  študijev  prva  stopnja  študija  Vodarstvo  in  komunalno 

inţenirstvo  ostaja  tehniško  usmerjeno  in  podeljuje  strokovni  naslov  diplomirani  inţenir  okoljskega 

gradbeništva.  Ta  študij  je  eden  od  prvostopenjskih  programov,  iz  katerega  se  nadejamo  prehoda  na 

medfakultetni magistrski študij geofizike. Tudi prenovljeni magistrski študij okoljskega gradbeništva, 

ki  je  v  potrjevanju,  v  svoji  zasnovi  ostaja  tehniško  usmerjen,  tako  da  bodo  lahko  diplomanti  tega 

študija  postali  odgovorni  projektanti  po  Zakonu  o  graditvi  objektov,  njihov  strokovni  naslov  pa  bo 

magister  inţenir  okoljskega  gradbeništva.  Sodelavci  Katedre  za  splošno  hidrotehniko  FGG  pa  učijo 

hidrologijo  tudi  na  drugih  fakultetah  UL:  na  BF  (Varstvo  in  urejanje  voda  za  krajinske  arhitekte  in 

Urejanje hudourniških območij za gozdarje). 

Inţenirsko  usmerjene  geofizikalne  vsebine  s  področja  seizmologije  so  na  FGG  v  okviru  predmeta 

Dinamika gradbenih konstrukcij in potresno inţenirstvo v zelo omejenem obsegu dobili univerzitetni 

diplomirani  inţenirji  gradbeništva  –  konstrukcijska  smer.  Po  prenovi  programov  bo  na 

drugostopenjskem  študiju ostal  isti  predmet,  medtem ko je na  prvostopenjskem študiju gradbeništva 

predmet Osnove potresnega inţenirstva. Na podiplomskem študiju gradbeništva – konstrukcijska smer 

je bil izbirni predmet Inţenirska seizmologija. Diplomanti univerzitetnega študija gradbeništva dobijo 

solidno znanje na področju potresnega inţenirstva, medtem ko je področje inţenirske seizmologije, ki 

je  pomembno  za  razumevanje  gibanja  tal  med  potresi  in  s  tem  sestavni  del  potresno  odpornega 

projektiranja, šibko pokrito.   

Na  FGG  ostaja  brez  načrtovanega  magistrskega  študijskega  programa  druge  stopnje  Geofizike  v 

drugih  študijskih  programih  šibko  pokrito  področje  seizmologije,  fizične  oceanografije  in 

naravoslovne hidrologije. 

Predstavitev Fakultete za matematiko in fiziko 

Fakulteta  za  matematiko  in  fiziko  (FMF)  je  nastala  po  razpadu  FNT  leta  1995.  Sestavljata  jo  dva 

oddelka – Oddelek za matematiko in mehaniko in Oddelek za fiziko. Dekan FMF je prof. dr. Andrej 

Likar, prodekan za študijske zadeve in predstojnik Oddelka za fiziko pa prof. dr. Janez Bonča. Naslov 

fakultete  je  Jadranska  ulica  19,  1000  Ljubljana,  tel.  št.  (01)  4766-500.  Na  Oddelku  za  fiziko  je 

zaposlenih 185 sodelavcev, od tega 120 pedagoških. 169 zaposlenih je v rednem in 11 zaposlenih v 

dopolnilnem delovnem razmerju. Na Oddelku za fiziko je 35 univerzitetnih učiteljev, 19 asistentov, 4 

tehnični  sodelavci  in  9  raziskovalnih.  Koordinator  priprave  drugostopenjskega  študijskega  programa 

Geofizika na FMF je prof. dr. Joţe Rakovec (el. pošta: [e-mail]). 

Do  bolonjske  prenove  je  bil  študij  meteorologije,  ki  je  ena  od  geofizikalnih  ved,  smer  pri  študiju 

fizike. Študij fizike na ljubljanski univerzi poteka vse od njene ustanovitve leta 1919. Meteorologija pa 

ima kot inštitut oz. študijski predmet na ljubljanski univerzi tudi ţe  tradicijo prav od njene ustanovitve 

po  1.  svetovni  vojni  -  takrat  je  bil  namreč  ustanovljen  na  Univerzi  Inštitut  za  meteorologijo  in 

geodinamiko – torej ţe tedaj meteorologija in geofizika. Organizacija študija se je večkrat spremenila, 

prav tako tudi organizacija Univerze v Ljubljani.  

Študij  meteorologije  kot  samostojne  discipline  se  je  na  matematično-fizikalnih  osnovah  pričel  ob 

reorganizaciji  dotedanje  Filozofske  fakultete  leta  1950  na  tedaj  na  novo  ustanovljeni  Prirodoslovno 

matematični  fakulteti  in  to  na  njenem  matematično-fizikalnem  oddelku  (prej  so  meteorologijo  in 

klimatologijo predavali npr. v okviru geografije). Od leta 1960 do leta 1995 je bil študij na Fakulteti za 

naravoslovje  in  tehnologijo  (FNT),  pri  čemer  je  bila  meteorologija  ena  od  smeri  na  Oddelku  za 

matematiko  in  fiziko.  Dalj  časa  je  bila  na  FMF  tudi  astronomsko-geofizikalna  smer  študija  fizike. 

Pokazalo se je, da so geofizikalne vsebine precej bliţe meteorologiji, ki je tudi ena od geofizikalnih 

ved,  kot  astronomiji,  zato  smo  se  odločili,  da  dosedanjo  smer  meteorologije  in  geofizikalni  del 

---