UL, Geofizika, II.stopnja
stran 21/24
2.6
Pogoji za napredovanje po programu
2.6.1
Obveznosti študentov in pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse z učnimi načrti
predpisane obveznosti in dosegel 60 kreditnih točk po ECTS.
Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s
študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to upravičene razloge, ki jih določa 153.
člen Statuta UL (materinstvo, daljša bolezen, izjemne druţinske in socialne okoliščine, priznan status
osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih
prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze).
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se študent lahko vpiše v višji letnik, če zbere najmanj 45 kreditnih
točk po ECTS. O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča Svet šudija Geofizika.
Na članicah izvajalkah študija imamo ţe vrsto let utečen sistem tutorstva in mentorstva za študente.
Prav tako načrtujemo, da bomo podoben sistem pomoči študentu nudili tudi v okviru novega
študijskega programa Geofizika, kar je tudi v skladu z 9. točko 7. člena Meril za akreditacijo. Študentje
bodo v obeh letnikih imeli svoje mentorje letnika, prav tako pa manjše skupine študentov tudi svoje
tutorje iz vrst pedagogov ali študentov drugega letnika, ki jim bodo pomagali pri izbiri študijske smeri,
izbirnih predmetov in podobno.
Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje.
Sklep o tem sprejme ustrezen senat članice izvajalke na podlagi prošnje kandidata in obrazloţenega
mnenja Sveta šudija Geofizika . S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.
2.6.2 Pogoji za ponavljanje letnika
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v 2. letnik, lahko v
času študija enkrat ponavlja 1. letnik, če doseţe najmanj 30 kreditnih točk po ECTS.
2.7
Določbe o prehodih med programi
2.7.1
Splošno
S prehodom se razume prenehanje študentovega izobraţevanja v študijskem programu, v katerega se
je vpisal, ter nadaljevanje izobraţevanja v novem študijskem programu Geofizika, v katerem se vse ali
del obveznosti, ki jih je študent ţe opravil v prvem študijskem programu, priznajo kot opravljene
obveznosti študijskega programa Geofizika (Merila za prehode med študijskimi programi (Uradni list
RS, št. 45/94)).
Opravljen izpit v prvotnem študijskem programu se prizna kot opravljen izpit v novem študijskem
programu, če je usklajenost vsebin obeh predmetov vsaj 75 %. Pri kreditnem vrednotenju
posameznega letnika (60 kreditnih točk) se priznani izpit vrednoti s kreditnimi točkami v prvotnem
študijskem programu, a ne z več kreditnimi točkami, kot je ovrednoten v novem študijskem programu
Geofizika.
Za prehod iz prejšnjega odstavka se ne šteje sprememba študijskega programa ali smeri zaradi
neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri.
V magistrskem študijskem programu Geofizika so predvideni prehodi:
UL, Geofizika, II.stopnja
stran 22/24
-
iz magistrskih študijskih programov druge stopnje s področja gradbeništva ali sorodnih študijskih
programov tehniških in biotehniških ved, fizike, matematike, geologije, geotehnologije in
rudarstva,
-
za diplomante univerzitetnih študijskih programov s področja gradbeništva ali sorodnih študijskih
programov tehniških in biotehniških ved, fizike, matematike, geologije, geotehnologije in
rudarstva, ki so bili sprejeti po letu 1994,
-
za diplomante visokošolskih študijskih programov gradbeništva ali sorodnih študijskih programov
tehniških in biotehniških ved, fizike, matematike, geologije, geotehnologije in rudarstva, ali
sorodnih študijskih programov tehniških in biotehniških ved, ki so bili sprejeti pred letom 1994.
Skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja lahko Svet študija Geofizika študentu
predpiše dodatne obveznosti (diferencialne izpite) in rok, do kdaj mora študent te obveznosti opraviti.
Svet študija Geofizika lahko v tem primeru študentu prizna del izpitov, ki jih je opravil na prvotnem
študijskem programu in niso predvideni v novem študijskem programu Geofizika na račun izbirnosti
zunaj članic izvajalk študija.
Če študent prehaja na magistrski študijski program Geofizika iz prenovljenih magistrskih študijskih
programov druge stopnje, ki jih izvajajo članice izvajalke, lahko Svet študija Geofizika prizna
študentu tudi določene strokovne izpite iz prejšnjega programa na račun izbirnosti znotraj programov
članic izvajalk študija.
Če študent prehaja na magistrski študijski program Geofizika kot diplomant prejšnjega univerzitetnega
(»predbolonjskega«) študijskega programa s področja gradbeništva, matematike, fizike, meteorologije
z geofiziko, geologije, geotehnologije in rudarstva, se tem študentom prizna do 60 ECTS ţe
opravljenih obveznosti – o tem, katere obveznosti se jim priznajo, odloča odloča Svet šudija
Geofizika.
Če študent prehaja na magistrski študijski program Geofizika kot diplomant prejšnjega univerzitetnega
(»predbolonjskega«) študijskega programa z drugih naravoslovnih ali tehniških področij, ki niso zajeta
v prejšnjem odstavku, se lahko vpiše, če je v toku svojega (»predbolonjskega«) študija opravil
študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija geofizike oz. posameznega modula v
obsegu vsaj 46 kreditnih točk: iz področij matematike, fizike, hidrologije in vodarsta, meteorologije,
geologije, geotehnologije in rudarstva ali morebitnih drugih ved o zemlji. Če kandidati teh obveznosti
še nimajo opravljenih, ali pa jih imajo opravljene samo delno, jih lahko opravijo med študijem na prvi
stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski
program. Tudi tem študentom se lahko priznajo ţe opravljene obveznosti – o tem, katere obveznosti se
priznajo, odloča odloča Svet šudija Geofizika, pri čemer smiselno upošteva v prejšnjem stavku
omenjenih 46 ECTS obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija geofizike oz. posameznega
modula.
Če je študentu priznanih za najmanj 50 ECTS ţe opravljenih obveznosti iz programov, iz katerih
prehajajo na študij Geofizike, mu Svet tega študija lahko dovoli vpis v 2. letnik. Ob tem mu lahko
predpiše nekatere obveznosti iz 1. letnika, ki so za študij oz. za izbrani modul bistvene.
2.7.2
Vpis v 2. letnik študijskega programa
V 2. letnik novega magistrskega študijskega programa Geofizika se lahko prepiše študent, če:
-
izpolnjuje pogoje za vpis v ta študijski program,
-
so na voljo prosta mesta,
-
je v celoti opravil študijske obveznosti v 1. letniku na prvotnem programu in
-
če se obseg vsebin 1. letnika magistrskega študijskega programa Okoljsko gradbeništvo od vsebin
1. letnika prvotnega magistrskega študijskega programa ne razlikujejo za več kot 30 kreditnih točk
UL, Geofizika, II.stopnja
stran 23/24
Skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na članicah izvajalkah, lahko Svet študija
Geofizika študentu predpiše dodatne obveznosti (diferencialne izpite) in rok do kdaj mora študent te
obveznosti opraviti.
V 2. letnik magistrskega študijskega programa Geofizika se lahko vpišejo tudi diplomanti
univerzitetnih študijskih programov s področja gradbeništva ali sorodnih študijskih programov s
področja tehniških in biotehniških ved, matematike, fizike, geologije, geotehnologije in rudarstva, ki
so bili sprejeti po letu 1994 ter diplomanti visokošolskih študijskih programov gradbeništva ali
sorodnih študijskih programov tehniških in biotehniških ved, ki so bili sprejeti pred letom 1994.
Svet študija Geofizika lahko predpiše študentu dodatne obveznosti (diferencialne izpite) do 40
kreditnih točk, ki jih mora opraviti do zaključka novega študija, lahko pa upošteva kandidatove
morebitne strokovne ali znanstvene objave ter delovne izkušnje pri delu v praksi.
2.8
Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija
Načini in oblike izvajanja študija
(izberite):
redni študij
izredni študij
študij na daljavo
Program se bo izvajal na sedežih
fakultet, prijaviteljic programa
1.
Jamova 2, 1000 Ljubljana
2.
Jadranska 19, 1000 Ljubljana
3.
Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana
Študijski program se bo izvajal v obliki rednega in izrednega študija. Redni študij bo potekal v obliki
organiziranih predavanj, seminarjev, vaj in terenskega dela.
Izredni študij bo v skladu z 91. členom Statuta Univerze v Ljubljani organiziran glede na število
vpisanih izrednih študentov:
-
če bo vpisanih študentov 15 ali manj, bo izredni študij potekal v obliki konzultacij, organiziranih
za celotno skupino. Konzultacije bodo obsegale vsaj 30 % študijskega programa po posameznih
predmetih glede na redni študij. Urniki konzultacij bodo izdelani in posredovani študentom ob
začetku študijskega leta;
-
če bo vpisanih več kot 15 izrednih študentov, bo za izredni študij organizirano posebno pedagoško
delo v obsegu najmanj 30 % obsega pedagoškega dela v okviru rednega študija. Pedagoško delo se
bo izvajalo v popoldanskem času ter predvidoma ob koncu tedna. Urnik pedagoškega dela bo
izdelan in posredovan izrednim študentom ob začetku študijskega leta.
Predavanja in seminarske vaje bodo organizirane v eni skupini ter laboratorijske vaje v skupinah po 15
študentov.
2.9
Pogoji za dokončanje študija
Študent konča študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS,
vključno z magistrskim delom.
2.10
Pogoji za dokončanje posameznih delov programa
Študija ni mogoče dokočati po posameznih delih.
2.11
Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova
Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih in je
magister/magistrica geofizike, oz. z okrajšavo mag. geofiz. (v angl.: Master of Geophysics, abbr. M.
Geophys.)
UL, Geofizika, II.stopnja
stran 24/24
3.
Zaposljivost diplomantov
3.1
Podatki o možnostih zaposlovanja diplomantov
Ţe iz pisma podpore in pripravljenosti za izvajanje praktičnega usposabljanja, ki ga je na UL FMF
poslala Agencija Republike Slovenije za okolje je razvidno, da si utegne večina diplomantov
hidrološkega in meteorološkega modula, pa tudi marsikateri diplomant modula Trdna Zemlja najti
zaposlitev v enem ali drugem uradu te agencije. Ta agencija je namreč ze dosedaj zaposlovala okrog
dve tretjini vseh slovenskih meteorologov ter precej gradbenikov-vodarjev, ki so se usmerili v bolj
naravoslovno vodarstvo oz. v hidrologijo (o tem priča tudi prešnje ime Hidrometeorološki zavod, ki
tvori en del te sedanje agencije). Potrebe te agencije so precejšnje in tako do sedaj še noben
meteorolog ali hidrolog, ki se je hotel zaposliti v svoji stroki, še ni ostal brezposeln (nekatere pa
seveda ţivljenska pot zanese na druga področja). Svoji podpori študiju sta izrazila tudi Geološki zavod
Slovenije in Inštitut za vode Slovenije, ki sta seveda tudi pomembna potencialna zaposlovalca
diplomantov tega študija (Priloga 8). Potencialni zaposlovalci so še drugi zavodi, agencije, upravni
organi itd., katerih delovno podorčje sega na vede o zemlji.
Diplomanti drugostopenjskega študijskega programa Geofizika bodo med drugim usposobljeni za
opravljanje in izvajanje naslednjih del in nalog v skladu s področno zakonodajo:
izdelava zahtevnih hidroloških in hidravličnih računov in študij,
opravljanje zahtevnih hidroloških, meteoroloških, hidravličnih, geoloških, seizmoloških in drugih
geofizikalnih meritev v naravi in v laboratoriju,
delo v meteorologiji na področju napovedi vremena,
meteorološka podpora pri zagotavljanju letalskega in pomorskega prometa,
upravno in raziskovalno delo na področju varovanja zraka, voda in tal pred onesnaţevanjem,
delo v klimatologiji in pri prirejanju klimatskih scenarijev na večjo prostorsko ločljivost, pri
prilagajanju druţbe klimatskim spremebam,
delo v upravnih postopkih, ki zadevajo okolje,
v drţavnih sluţbah in agencijah s področja hidrologije, meteorologije, seizmologije, geologije in
drugih geofizikalnih področij,
v specializiranih hidroloških, meteoroloških, seizmoloških, geoloških, okoljskih in drugih
geofiziklanih zavodih in podjetjih,
v organih lokalnih skupnosti (občine) in regionalne skupnosti (pokrajine, ko bodo uvedene),
predvsem v sluţbah odgovornih za okolje in prostor,
v izobraţevanju (srednje strokovne šole, visoke šole, univerza).
Pri oceni moţnosti zaposlovanja diplomantov drugostopenjskega študija Geofizike se torej opiramo na
dvoje podatkov:
a)
V Sloveniji so vsi meteorologi dobili zaposlitev v meteorologiji, če so to le ţeleli.
b)
Podatki Kluba diplomantov VKI na FGG kaţejo, da se diplomanti vodarstva zaposlujejo brez
teţav in najdejo ustrezno zaposlitev v roku največ 4 do 6 mesecev. Brezposelnih diplomantov
obstoječega univerzitetnega študijskega programa VKI praktično ni, Geofizika pa pomeni za
naravoslovno usmerjene studente logično nadaljevanje na drugi stopnji.
Dostları ilə paylaş: |