390 prva indd z občinske seje
Yüklə 2,55 Mb. Pdf görüntüsü
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Zaradi nekaterih nevšečnosti z razpisi se lani ni izvedlo nekaj projektov. Lahko občani pričakujejo izvedbo v
- Se poleg omenjenih projektov občini obetajo tudi katere druge novosti, novi projekti
- Kakšno je poslovanje gospodarskih družb v občini Je čutiti zmanjšanje zaposlenosti Kaj lahko občina naredi v takih
- “okrevanje” zaposlitvenih možnosti V
- Kriza še ni usahnila. Kakšna je socialna podoba v občini Kaj bi morali narediti v državi, da bi se izognili še hujšim socialnim
- Kako ocenjujete/napovedujete prihajajoče leto
- Špela Arh Franc Setnikar, župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Doseganje začrtane vizije razvoja Občine Dobrova - Polhov Gradec
- Napovedi niso nič kaj obetavne, a vseeno menim, da bomo v okviru občine postav- ljene projekte realizirali ter poskušali s
NAS CASOPIS 390/30.1.2012
C M Y K 28 28 30. januar 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Občina Dobrova - Polhov Gradec Leto 2011 se je izteklo. Kako bi ocenili vaše delo v minulem letu? Ugotavljam, da je bilo v prvem letu mojega mandata doseganje postav- ljenih letnih nalog in izvajanje načr- ta razvojnih programov v letu 2011 uspešno, saj je bila večina za občino načrtovanih projektov tudi izvede- nih. Ključni vzrok za neizvedene projekte so javni razpisi, ki s strani države niso bili izvedeni, številne spremembe zakonskih in podza- konskih predpisov ter v končni fazi tudi številne administrativne ovire, s katerimi se lokalne skupnosti sreču- jemo pri uspešnem kandidiranju na evropska sredstva. Zaradi nekaterih nevšečnosti z razpisi se lani ni izvedlo nekaj projektov. Lahko občani pričakujejo izvedbo v prihajajočem letu? Tu gre predvsem za gradnjo kanali- zacije v Brezju. Investicija bi se mora- la začeti lani septembra, a razpis za izbiro izvajalca del ni uspel zaradi pritožbe enega od neizbranih na raz- pisu. Razpis je bil ponovljen in tudi ta ni bil uspešen. Razpise za to investici- jo vodi služba Holding Ljubljana. Se- daj je že objavljen tretji razpis, upam da bo tokrat uspešno zaključen. Tukaj se odraža kriza, ki je na področju gradbeništva, saj podjetja na vsak na- čin hočejo priti do dela. Obakrat so se prijavila samo domača slovenska podjetja, kaj pa se bo zgodilo v tret- jem poskusu… Prav lahko se zgodi, da bodo gradili tujci. Neizveden je tudi projekt obnove hiše v parku Pol- hograjske graščine. Za ta projekt smo se prijavili na razpis za sredstva že v avgustu, a rezultatov o zaključku razpisa še vedno ni. Tudi letos smo ta projekt uvrstili v proračun, kajti raču- namo na pozitivno rešitev razpisa.
Poleg kanalizacije Brezje in Hiše v parku, ki sta odvisni prva od uspeha pri izbiri izvajalca in druga uspeha na razpisu za pridobitev zunanjih sredstev (program razvoja podeželja– ukrep 322), za letos načrtujemo za- četek gradnje pločnika v Črnem Vrhu mimo podružnične osnovne šole do gasilskega doma, nadaljevanje ploč- nika Razori–Podsmreka in začetek rekonstrukcije javne poti Rovt–Alič– Buh ( Logar–Razorjovc). Vse tri pa so odvisne od uspešnega kandidiranja na razpisih (programa razvoja po- deželja ukrep 323 in sredstva SVLR). Nekaj obnovitvenih del in novih in- vesticijah se bo še izvedlo na cestah in javni razsvetljavi. Več pozornosti ter dela pa bo v letošnjem letu name- njeno izdelavi projektne dokumenta- cije. Najprej bomo izvedli natečajno nalogo za ureditev jedra Dobrove in Polhovega Gradca, ki bo prinesla naj- primernejšo rešitev za urbanistično rešitev za ureditev središča naselja Dobrova in ureditev ožjega ter šir- šega središča naselja Polhov Gradec. Izvedbeni načrti se bodo izdelali na podlagi sprejete natečajne rešitve in bodo tudi podlaga za izdelavo do- kumentacije za pridobitev evropskih sredstev. Kraja, ki sta predmet na- tečaja, sta v svojem razvoju začela zaostajati tako na prostorskem kot na programskem in funkcionalnem področju. Z natečajem želimo vzpo- staviti novo prelomnico, od katere naprej bi se v prihodnje kraja razvi- jala z definiranim ciljem v prostoru in v vsebini. Z občinskih prostorskim načrtom, ki je v pripravi, potekajo dejavnosti, ki bodo omogočile legal- no podlago postavljenim ciljem, na- tečaj pa mora omogočiti oprijemljive in natančno določene rešitve za do- sego cilja: sodobne bivalne razmere, ponovno vzpostavitev pogojev za socialni razvoj v pomenu: » Vse, kar imajo veliki«. V primernem merilu in primernem številu s premislekom o smiselnosti ter ob upoštevanju že navzoče identitete grajenega prostora in značajskih vrednot prostora, ki ga tvori širša vsebina (običaji, duhovne vrednote, izročilo ...). Kakšno je poslovanje gospodarskih družb v občini? Je čutiti zmanjšanje zaposlenosti? Kaj lahko občina naredi v takih primerih? Ali novi projekti omogočajo tudi gospodarsko rast v občini? Se obetajo nove zaposlitvene možnosti oziroma “okrevanje” zaposlitvenih možnosti? V občini se je od leta 2009 število pod- jetij povečalo, zmanjšalo se je število zaposlenih v posameznem podjetju in prihodek podjetju, zaznati je bilo tudi manjše vlaganje sredstev v nove investicije. Statistika, ki jo spremlja- mo, kaže, da se je število podjetij v obdobju od leta 2008 do 2010 pove- čalo s 468 na 542. Od tega se je število zaposlenih oseb v teh podjetjih v teh časih žal zmanjšalo za 40. Prav tako se je zmanjšal tudi prihodek teh pod- jetij v omenjenem obdobju, in sicer za 12.369 EUR. V občini je bila v letu 2011 stopnja brezposelnosti 6,3-od- stotna, kar je manj od slovenskega povprečja ( 11,9 %). Ob upoštevanju negativnih vplivov, ki jih ima sedanji razvoj na okolje in naravo, postaja vse pomembnejše upoštevanje načel trajnostnega raz- voja, ki so ključna priložnost in iz- ziv enaindvajsetega stoletja,. Številne smernice razvoja današnje družbe na različnih ravneh, tudi na lokalni, se opirajo na idejo trajnostnega razvo- ja, ki poudarja skladen gospodarski razvoj in razvojno načrtovanje, de- mografsko socialna vprašanja, visoko stopnjo varovanja okolja in odgovoren odnos do naravnih virov. Občina Dobrova - Polhov Gradec si je skozi zadnjih nekaj let začrtala določeno vizijo raz- voja, ki jo želi v prihodnosti do- seči, saj želi postati podeželska občina z razvitim turizmom, kmetijstvom z razvitimi dopol- nilnimi dejavnostmi in obrtno dejavnostjo in socialno varnost- jo, z razvitim sistemom izobra- ževanja ter družba zadovoljnih in uspešnih občanov, ki živijo v zdravem in sonaravnem okolju. Občina s pripravo razvojnega dokumenta Strategije razvoja ob- čine 2012–2022 poudarja navede- no, dokument bo pripravljen in objavljen v kratkem. Trenutno pa je občina vključena v projek- te, ki spodbujajo gospodarstvo: regijska štipendijska shema, pro- gram izvajanja javnih del, regional- ni projekti, namenjeni spodbujanju zaposlovanja mladih strokovnjakov, regionalni projekti, prenos znanja v gospodarstvo. Projekti občinskih gra- denj spodbujajo tudi odprtje novih delovnih mest – hiša v parku, vrtci, šole, obnovitev in razširitev delovanja Javnega zavoda Polhograjska grašči- na, …
Kriza še ni usahnila. Kakšna je socialna podoba v občini? Kaj bi morali narediti v državi, da bi se izognili še hujšim socialnim stiskam? Kako je občina v teh kriznih časih poskrbela za socialno ogrožene? Je bilo v minulem letu več ali manj upravičencev do pomoči? Socialna politika zaobjema sistem ukrepov in drugih instrumentov, ki so usmerjeni v socialni razvoj, spodbujanje enakih možnosti in za- gotavljanje sistema socialne varnosti za posameznice in posameznike ne glede na njihov osnovni položaj. Sko- zi sprejeta zakonska določila izgraju- je sistem korekcij različnih področij in sistemov socialne varnosti, ki so usmerjeni k izboljšanju položaja soci- alno najšibkejših skupin, posameznic in posameznikov. Občina izvaja na- slednje aktivnosti: – pomoč staršem ob rojstvu otroka. V letu 2011 je ta pomoč znašala 252,- 00 EUR. Upravičenci lahko nakupe opravijo v izbranih trgovinah, in sicer v trgovini Tekstil Beti, d.o.o., v Polho- vem Gradcu in v vseh poslovalnicah Baby Centra, d. o. o., najpozneje v 12– ih mesecih od datuma izdaje bona, – financiranje družinskega pomoč- nika. Omenjena socialnovarstvena pravica je namenjena polnoletnim osebam s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranim osebam, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenj- skih potreb in imajo status invalida. Zakon o socialnem varstvu določa, da morajo sredstva za družinskega pomočnika prispevati tudi upraviče- nec sam in zavezanci upravičenca, to pomeni če ima upravičenec premože- nje, mu občina financira družinskega pomočnika samo pod pogojem, da upravičenec dovoli vknjižbo za pre- poved odsvojitve in obremenitve nepremičnine v korist občine. Po- leg tega pa se mora upravičenec do družinskega pomočnika začasno od- povedati pravici do dodatka za tujo nego in pomoč ali dodatka za pomoč in postrežbo v korist občine. Na pod- lagi uveljavitve teh določil Zakona o socialnem varstvu v naši občini tre- nutno nimamo nobenega družinska pomočnika, – (do)plačevanje oskrbe tistim občan- kam in občanom v posebnih social- no-varstvenih zavodih za odrasle, ki s svojimi prihodki oz. prihodki zave- zancev, zavezank ne zmorejo plačati celotne cene oskrbe. Občina je v letu 2011 v celoti ali delno plačevala oskrb- nino skupno 37 občanom. V primerja- vi s prejšnjimi leti se število oseb, ki jih plačujemo ali v celoti doplačujemo oskrbnino v domovih, veča, – zagotavljanje mreže javne službe socialno-varstvene storitve pomoč družini na domu. Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upravi- čenca v primeru starosti (nad 65 let), invalidnosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba lahko nadomesti in- stitucionalno varstvo. Socialna oskr- ba obsega pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Pomoč na domu v Občini Do- brova - Polhov Gradec organizira in izvaja Center za socialno delo Ljub- ljana Vič - Rudnik na podlagi sklenje- ne pogodbe. Po podatkih Centra za socialno delo Ljubljana Vič - Rudnik se je pomoč na domu v letu 2011 iz- vajala za povprečno 28 uporabnikov iz naše občine mesečno, v obsegu 240 efektivnih ur mesečno, storitev sta iz- vajali dve oskrbovalki, – sofinanciranje poletne šole v naravi za učence četrtih razredov, v okviru katere se izvaja šola plavanja, in zim- ske šole v naravi za učence šestih raz- redov, v okviru katere se izvaja šola smučanja, ki jih organizirata Osnov- na šola Dobrova in Polhov Gradec. Sredstva se vsako leto razdelijo na podlagi javnega razpisa za dodelje- vanje socialnih pomoči, predvidoma z uradno objavo v maju, – sofinanciranje nakupa šolskih po- trebščin za starše otrok, ki so vključe- ni v program izobraževanja. Sredstva se vsako leto razdelijo na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje soci- alnih pomoči, predvidoma z uradno objavo v maju, – subvencioniranje šolskih kosil osnovnošolskih otrok v celoti ali pol- ovično. Sredstva se vsako leto raz- delijo na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje socialnih pomoči, pred- vidoma z uradno objavo v maju, – blažiti posledice materialne ogro- ženosti. Občina Dobrova - Polhov Gradec iz proračuna po Odloku o denarni pomoči zagotavlja sredstva za denarne pomoči, namenjene tistim občankam in občanom, ki so brez lastnega dohodka ali pa z lastnin do- hodkom ne dosegajo minimalnega dohodka na posameznega družin- skega člana po Zakonu o socialnem varstvu. Število ljudi, ki se soočajo s problemi vsakdanjega preživetja, je večje. Po pomoč na državo in lokalno skupnost se ne obračajo več le brez- poselne osebe, pač pa vse pogosteje zaposleni, upokojenci, katerim raz- lične oblike zaslužka čez mesec ne zagotavljajo dostojnega preživetja. Srečujemo se s situacijo, ko država ljudem v stiski na podlagi Zakona o socialnem varstvu prek Centrov za socialno delo pomaga z različni- mi oblikami pomoči, ki pa številnih socialnih primerov ne rešijo v celoti. Ključni problem je v sistemu, ki se uporablja za določanje upravičenosti posameznika do pomoči, poleg na- vedenega pa je sistem zelo tog in se premalo prilagaja dejanski socialni situaciji v konkretni družini.
Napovedi niso nič kaj obetavne, a vse- eno menim, da bomo v okviru občine postavljene projekte realizirali ter poskušali s povezovanjem in sodelo- vanjem občanov, gospodarstvenikov, kmetov in drugimi, ki delujemo v javnem interesu, oživiti duh sodelo- vanja in pozitivne komunikacije s skupnimi cilji. Prav tako si bomo v občinski upravi še naprej prizadevali za pridobitev dodatnih virov financi- ranja javnih potreb v občini, za učin- kovito in gospodarno ravnanje z jav- nimi sredstvi, za obogatitev vsebin in prispevek k dodani vrednosti in ka- kovosti bivanja v našem okolju, kajti le na tak način bomo lahko uresničili vse naloge, ki izhajajo iz naše pristoj- nosti oziroma nam jih skozi novo za- konodajo ves čas nalaga država.
Yüklə 2,55 Mb. Dostları ilə paylaş:
|