Dr. Bogomir Novak Nekateri pogledi na paradigme in metode znanstvenega raziskovanja Povzetek
Yüklə 159,1 Kb.
|
Literatura - Adam, F. (1999): “Civilna družba, intermediarna sfera, smiselna orientacija” (Nekaj misli k prevodu Bergerjeve in Luckmannove knjige). Ljubljana: Nova revija (Zbirka paradigme). V: Berger, Peter, Thomas, Luckmann (1999): Modernost, pluralizem in kriza smisla. Nova revija, Ljubljana, str. 65-73. - Adorno, T. & Horkheimer, M. (1972). The Dialectic of Enlightenment. Boston: Continuum. - Beck, U. (2002). Družba tveganja: na poti v neko drugo moderno. Ljubljana, Krtina. - Beck, U. & Giddens, A., Lash, S. (1994): Refleksive modernization. Blackwell Publishers, Oxford. - Bourdieu, P. (2002). Štrajn, Darko - avtor dodatnega besedila. Praktični čut. Ljubljana : Studia humanitatis. - Bourdieu, P. (2004). Rotar, Drago B. - avtor dodatnega besedila. Znanost o znanosti in refleksivnost. Ljubljana : Liberalna akademija. - Broad, C.D. (2007). "Mehanicizem in njegove alternative." V Markič, O. in Bregant, J. ur. Narava mentalnih pojavov. Maribor: Aristej, 2007, str. 185-196.
- Durkheim E. (1999): Pravila sociološke metode, Zagreb. - Feyerabend, P. K. (1999). Proti metodi. Ljubljana : Studia humanitatis.
- Fodor, J. (2007). "Posebne znanosti in neenotnost znanosti kot delovna hipoteza." V Markič, O. in Bregant, J. ur. Narava mentalnih pojavov. Maribor: Aristej, 2007, str. 167-184. - Foucault, M. (2010). Besede in reči. Arheologija humanističnih znanosti. Ljubljana, ISH. - Giddens A. (1989): Nova pravila sociološke metode, Studia humanitatis, Ljubljana, ISH. - Gilli G. A. (1974): Kako se istražuje. Zagreb, ŠK. - Giddens, A. (, 1975, 1990). Nova pravila sociološke metode. Ljubljana, Humanitas. - Henry, J. (1997): The Scientific Revolution and the Origins of Modern Science, Macmillan Press, London. - Hollis, M. (2002). Filozofija in družbene vede. Maribor: Aristej. - Huxley, T. H. 2007. "O hipotezi, da so živali avtomati in njeni zgodovini". V Markič, O. in Bregant, J. ur. Narava mentalnih pojavov. Maribor: Aristej, 2007, str. 197-212. - Kirn, Andrej (1994): “Holizem, fragmentarnost in interdisciplinarnost v povezovanju ekologije in družbenih znanosti”. Teorija in praksa, 31, 11-12, str. 939-945. - Klein, N. (2009). Mastnak, Tomaž - avtor dodatnega besedila. Doktrina šoka : razmah uničevalnega kapitalizma. 1. izd. Ljubljana : Mladinska knjiga. - Koyré, A. 2006. Znanstvena revolucija. Izbrani spisi iz zgodovine znanstvene in filozofske misli. ZRC SAZU (predvsem 23-38: O vplivu filozofskih pojmovanj na razvoj znanstvenih teorij). - Kuhn, T. (1998). Struktura znanstvenih revolucij. Ljubljana: Krtina. - Kuhn, T. (1984). "Dodatne misli o paradigmah" ČKZ 64/65. Str. 53-68 - Kuhn, Th., S. (orig. 1962, 1998). Struktura znanstvenih revolucij. Ljubljana, Krtina. - Kuhn, T. (2000). The Natural and the Human Sciences. V: Kuhn, T. The Road Since Structure. Chicago, The University of Chicago. - Lakatos, I. (1984). "Zgodovina znanosti in njene racionalne rekonstrukcije". ČKZ, 64/65. str. 17-52.
- Laudan, L. (1977). Progress and its Problems: Towards a Theory of Scientific Growth - Laudan, L. (1996). Beyond Positivism and Relativism. - Laudan, L. (1990). Science and Relativism: Dialogues on the Philosophy of Science. - Lavrakas P. (ed., 2008). Encyclopedia of Survey Research Methods, Sage Publications. - Lukšič, A. (1999): “Diskurzivna etika in nove komunikacijske in odločevalne forme”. Časopis za kritiko znanosti, 193, 10-11, str. 103-131. - Mali, F. (1994). Znanost kot sistemski del družbe. Ljubljana : Fakulteta za družbene vede. - Mali. F. (2006). Epistemologija družbenih ved. Razlaga in razumevanje. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. - Markič, O. "Popperjeva teorija treh svetov in problem telesa in duha." ČKZ, 1997, let. 25, št. 186/187, str. 241-249. - Maturana. H. R.. & Varela. F. J. (1998). Drevo spoznanja. Ljubljana: Studia humanitatis. Ule. A. (1992). Sodobne teorije znanosti. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. - Mayr, E. 2008. Filozofija evolucije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. - Milgram, S. (1975, 2009). Poslušnost avtoriteti : edinstveni eksperiment, ki je izzval človeško naravo. Ljubljana, UMco. - Milić V. (1978): Sociološki metod, Nolit, Beograd 1978 - Nagel, T. 2007. "Panpsihizem". V Markič, O. in Bregant, J. ur. Narava mentalnih pojavov. Maribor: Aristej, 2007, str. 229-242.
- Okasha, S. (2002). Filozofija znanosti: zelo kratek uvod. Ljubljana: Krtina, 2008. (Okasha, S. 2002: Philosophy of science : a very short introduction, Oxford, New York : Oxford University Press, dostopno v knjižnici FPNM). - Oppenheim, Putnam, (2007). »Enotnost znanosti kot delovna hipoteza.« V: Markič, O. in Bregant, J. ur. Narava mentalnih pojavov. Maribor: Aristej, 2007, str 51-78. - Parsons: Kellermann, P., Kritik einer Soziologie der Ordnung. Organismus und System bei Comte, Spencer und Parsons. Freiburg, Rombach, (1967). 193 S. OKart. (118/11890) - Pečujlić M. (1989): Metodologija društvenih nauka, SA, Beograd 1989 - Popper, K. (1998). Logika znanstvenega odkritja. Ljubljana: Studia Humanitatis.
- Popper, K. »Normal Science and its Dangers«, V: Lakatos I. & Musgrave, A. (ur.). Criticism and the Growth of Knowledge. Cambridge University Press 1999 /1970/; 51-58. - Rossi, Paolo: The Birth of Modern Science, Blackwell, 2001. - Rupnik-Vec, T & Kompare, A. (2006). Kritično mišljenje v šoli. Strategije poučevanja kritičnega mišljenja. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Ljubljana 2006. - Shapin, Steven: The Scientific Revolution, University of Chicago Press 1996. - Siegel, H. (2006). »Cultivating Reason«. V: Randall Curren A Companion to the Philosophy of Education; Blackwell Publishing /2003/, 2006; str. 305-319. - Taleb, N., N. (2010). Črni labod. Spoznajte tveganje in izkoristite pozitiven vpliv nepredvid ljivega. Tržič, Učila International. - Toulmin S. (1972). Human Understanding. Volume I. General Introduction and Part I. Princeton University Press. Princeton-New Yersey. - Ule, A. (1996): Znanje, znanost in stvarnost. Ljubljana, DZS. - Ule, A. 2006. Znanost, družba, vrednote. Maribor: Aristej, 2006 (predvsem str. 100-115, 117-22, 132-176, 201-215) - Wegner, D. M. in Wheatley, T. 2007. "Navidezna mentalna vzročnost." Analiza 1-2/XI, 2007, 107-130. - Weingart, P. (1999). “ Scientific expertise and political accountability: paradoxes of science in politics”. Science and Public Policy, 263, str. 151-161. 1 Kant je v razpravi Was ist Aufklarung odgovarjal na to vprašanje s sapere aude – drzni si javno uporabljati razum. 2 Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Paradigma« 3 Platonov logos je povezan z dialoško dialektiko, episteme in anamnezo. 4 Termin mehanicizem se je podobno kot tehnicizem v zadnjem času izgubil v nekritičnem diskurzu, vendar pa je prepoznaven in neodpravljiv v akcijah brez človeških ciljev in strategij. 5 Ko je Isaac Newton okrog leta 1670 vodstvu Royal Society poslal svoj model zrcalnega teleskopa, je hitro zaslovel in si pridobil tudi članstvo v ugledni združbi. 6 Ne kaže se čuditi, da danes v javnosti prevladujejo mnenja. O človeških zadevah ni mogoče postavljati natančni definicij. Že svobodni meščani polisa niso opredeljevali javnih zadev epistemsko, ampak sofistično, »v oblačicah« 7 Več o tem glej Ule spletne strani: http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/ studij_na_ univerzi/podiplomski_studij/varstvo_okolja/Andrej_Ule_gradivo.pdf. 8 Več o tem glej članek Vsa Evropa se drži za glavo. V: Mladina, 2009, št. 27. Yüklə 159,1 Kb. Dostları ilə paylaş:
|