Franc Rozman Fizika in metafizika
Yüklə 35,99 Kb. Pdf görüntüsü
|
56 Franc Rozman Podobno je pri navidezni hitrosti projekcije. Ko se objekt oddaljuje, opazovalec opaža manjšo hitrost gibajočega se ob- jekta od stvarne hitrosti. V primeru približevanja objekta pa opazovalec zaznava večjo hitrost od stvarne hitrosti. Zakonitosti transformacij so odvisne od mesta in načina opazovanja. Ni transformacij, ki bi veljale v vseh okoliščinah. Nobene od gornjih preslikav ne moremo uporabiti pri letu opazovanega objekta mimo opazovalca. Navedeni zakonitosti preslikav sta primerni le za približevanje in oddaljevanje objekta. Kadar opazovani objekt leti mimo opazovalca, se v nekem trenutku dogodi, da je hitrost svetlobe na ponoru enaka hitrosti svetlobe na izvoru. Za tak primer je bila že pred stoletjem odkrita zakonitost transformacije, znana pod imenom Lorentzova transformacija, za katero bo v nadaljevanju na žalost pokazano, da ima mnogo manjši pomen, ko ji ga pripisujemo. Z mnogo zornih kotov lahko opazujemo gibanje objekta in z vsakega zornega kota veljajo drugačne zakonitosti preslikav. Zakonitosti preslikav so torej odvisne od lokacije, od koder dogajanje opazujem. Seveda dogajanje lahko opazujem tudi v nekem mediju, na primer v vodi, kjer moram upoštevati zakonitosti gibanja svet- lobe v mediju, ki so drugačne od zakonitosti gibanja svetlobe v praznem prostoru. Navsezadnje gibanje objektov lahko ocenjujem na osnovi spremembe frekvence svetlobe, ki jo oddaja gibajoči objekt. Pri majhnih delcih hitrost delca odkrivamo na osnovi energije. V vsakem načinu opazovanja veljajo druge zakonitosti pre- slikav stvarnega dogajanja v zaznavne projekcije. Univerzalne transformacije ni. Fizika in metafizika 57 V ˘ziki je veljalo in marsikje še vedno velja lažno upanje, da je Lorentzova transformacija univerzalna. Ta zmota izhaja iz zmote Michelsona, da je hitrost svetlobe na ponoru vedno enaka svetlobni hitrosti »c« ne glede na medsebojne hitrosti giba- jočega se objekta in opazovalca. Lorentzova transformacija 4 je veljavna, kadar je vpadna hitrost svetlobe enaka svetlobni hitrosti, to pa je v realnosti poredkoma, le takrat kadar opazovani predmet leti mimo opazovalca. V drugih primerih pa veljajo druge zakonitosti transformacij. Dajanje preširokega pomena Lorentzovi transformaciji je razumljivo iz čisto človeških nagibov. Univerzalna transformacija bi pomenila ogromen napredek znanosti, če bi taka transformacija seveda obstajala. V primeru, če bi obstajala univerzalna transformacija, se znanosti ne bi bilo potrebno ukvarjati z nezaznavno stvarnostjo. Vse pojave vesolja bi lahko opisala ˘zika na osnovi projekcij. Ker taka univerzalna transformacije ne obstaja, pa ostajajo tako stvarnost kot projekcije, tako ˘zika kot meta˘zika. Paradoks dvojčkov je posledica preozkega razumevanja zakonitosti transformacij. Posledica uporabe Lorentzove transformacije v okoliščinah, kjer je ne bi smeli uporabiti, se maščuje tako, da se nam pojavi zdijo paradoksalni. Med ˘ziki znan primer paradoksa je »para- doks dvojčkov 5 «, ki govori o potovanju rakete v vesolje. Naj ga na kratko opišem. Dvojčka z Zemlje izstrelita raketo v vesolje. Eden od dvojčkov se z raketo odpelje v vesolje, drugi dogajanje opazuje na Zemlji. Ker naj bi na raketi zaradi hitrosti rakete čas tekel počasneje kot na Zemlji, naj bi se po mnenju zapisovalca tega paradoksa 4 Michael Fowler: The Lorentz Transformations (http://www.phys.virginia.edu/ CLASSES/252/lorentztrans.html) 5 Michael Weiss – The Twin Paradox http://math.ucr.edu/home/baez/physics/ twin_intro.html) 58 Franc Rozman potnik na raketi staral počasneje od svojega brata na Zemlji. Čas teče počasneje le v projekciji, v resnici pa na raketi čas teče enako hitro kot na Zemlji. Če bi se opazovalec nahajal v raketi, na uri v raketi ne bi zaznal nobene upočasnitve teka časa. Celo več; če bi iz rakete opazoval Zemljo, bi v projekciji opazil, da čas teče počasneje na Zemlji, ne pa v raketi. Na osnovi zakonitosti hitrosti svetlobe na ponoru in iz nje izhajajočih zakonitosti preslikav bi opazovalec opažal naslednje: Pri oddaljevanju dvojčka v projekciji drug pri drugem vidita počasnejši tek časa kot pri sebi in posledično drug drugega res vidita kot mlajšega od sebe. To pa vidita le v projekciji, v resnici se starata enako hitro. V primeru približevanja, ko dvojček raketo obrne in se začne vračati na Zemljo, dvojčka v projekciji drug pri drugem vidita hitrejši tek časa kot pri sebi in posledično drug drugega vidita po starosti vse bolj podobnega sebi. Ko se dvojček v raketi vrne na Zemljo, oba opazita, da sta se v času potovanja rakete postarala enako. Paradoksa dvojčkov torej ni! »Paradoks« je posledica napačnih predstav o dogajanju v vesolju in posledica uporabe zakonitosti Lorentzove trans- formacije v razmerah, kjer je ne bi smeli uporabiti. Snovni objekt, čeprav se sliši neverjetno, stvarno lahko preseže svetlobno hitrost, kar pa v projekcijah ne moremo zaznati. Poglavje o velikih hitrostih sem začel s primerom zemljana, vesoljčka in rakete, ki potuje proti vesoljčku na asteroidu. Po- glavje zaključujem s poskusom pojasnila o stvarnem potovanju rakete od zemljana proti vesoljčku. Za začetek si preprosto izmislim tako hipotetično gibanje rakete, kjer se raketa ves čas giblje enakomerno pospešeno. Pri tem naj svetlobna hitrost ne bo ovira. V tem namišljenem hipo- tetičnem gibanju rakete raketa lahko poljubno preseže sve- tlobno hitrost. V tej fazi razmišljanja se ne obremenjujem z Yüklə 35,99 Kb. Dostları ilə paylaş:
|