Franc Rozman Fizika in metafizika

88
Franc Rozman
V ˘lozo˘ji je vzročnost dokazoval Tomaž Akvinski že v 13.
stoletju v spisu »Pet Tomaževih poti«.
Tudi v ˘zikalnih zakonitostih se nič ne more dogoditi brez
nečesa, kar bi sprožilo dogajanje. Vsako dogajanje ima torej
povzročitelja.
Pri ugotavljanju povzročitelja velikega poka moram torej
dopuščati, da povzročitelj velikega poka ni snovno dogajanje.
Naravoslovne znanosti raziskujejo predvsem snovna doga-
janja, zato na osnovi ˘zikalnega razmišljanja ne bom mogel
odgovoriti na vprašanje, kaj je povzročilo veliki pok. Povzro-
čitelja velikega poka namreč iščem izven snovnega dogajanja in
snovnih zakonitosti.
Pomagati si bom moral z meta˘zičnim raziskovanjem tega
vprašanja.
Kot možen izvor nastanka snovi
ostajajo nesnovne vrednote;
na primer logika, znanje, …
Iskanje izvora velikega poka v vrednotah, ki ne izhajajo iz
mase ali energije, je sprejemljivo, saj v vesolju opažam reči, ki
niso neposredno vezane na obstoj snovi.
Ena od takih vrednot je na primer logika. Logiko raziskujejo
matematiki in zapisujejo v obliki matematičnih zakonitosti.
Logika, oziroma matematika, s katero so opisana logična pravila,
ni ne masa niti energija.
Logika (matematična pravila) so neki prazakoni vesolja, ki
veljajo brez izjeme vedno in povsod, so zakonitosti, ki se jim
snov ne more izogniti. Niso pa te zakonitosti odvisne od snovi,
veljajo tudi tam, kjer ni snovi, na primer v praznem prostoru.
Podobne lastnosti kot logika imajo tudi snovne konstante, ki
jih opažamo v snovnih zakonitostih (hitrost svetlobe, osnovni
električni naboj, …).
V vesolju opažam tudi informacije, znanje, estetiko, …
Kar nekaj nesnovnih principov torej opažam v vesolju, ki bi
lahko bili povzročitelji velikega poka.

---

Fizika in metafizika
89
Izraznost: estetika, sporočilnost, znanje, …
Pri raziskovanju vesolja ljudje pogosto skušamo pojave v
vesolju opisati na osnovi naravoslovnih zakonitosti, pozabljamo
pa, da poleg ˘zike in kemije obstajajo tudi druge veje znanosti:
jezikoslovje, informatika, umetnost, psihologija, sociologija in
tako naprej, ki vsaka na svoj način opisujejo pojave vesolja.
Pomena estetskih in sporočilnih vrednot
vesolja se zavemo šele,
če ostanemo brez vida in sluha.
Pogosto izpostavljamo ˘zikalne in kemijske lastnosti vesolja,
zanemarjamo pa na primer sporočilnost in estetske vrednote
vesolja. Slika, knjiga, roža, pokrajina, … vsebujejo vrednote kot
na primer: lepota, privlačnost, očarljivost, …, ki jih ˘zika ne zna
opisati s ˘zikalnimi zakonitostmi.
Te vrednote neupravičeno in vse prepogosto podcenjujemo,
razumemo jih kot nek okrasek snovnih vrednot.
Sporočilne in estetske vrednote so pomembne. Ljudje upo-
rabljamo in cenimo snovne stvari predvsem zaradi sporočilnosti
(knjiga) ali estetike (roža, pokrajina), manj zaradi mase, velikosti
ali speci˘čne teže.
Estetiko in sporočilnost ljudje sprejemamo največkrat preko
vida in sluha. Kakšnega pomena so za nas estetske in sporočilne
vrednote se zavemo šele, če ostanemo brez čutil, ki nam te vred-
note posredujejo, to je brez vida in sluha.
Celovito razumevanje vesolja pomeni razumevanje vsega,
tako sporočilnih in estetskih vrednot kot ˘zikalnih in kemijskih
lastnosti snovi, pa tudi razumevanje medsebojne odvisnosti in
povezanosti snovnih lastnosti s sporočilnostjo stvari v vesolju.
Bolj kot snovne vrednote
je ljudem privlačna izraznost.

---

90
Franc Rozman
Sneženi mož na primer ni le kup snega, ampak oblikovno
zanimiva tvorba, ki otrokom pozimi pričara veselje. Snežak je
otrokom zanimiv predvsem zaradi oblike.
Snovnih objektov z bogato vsebino in izraznostjo je veliko.
Knjiga na primer vsebuje besedila, ki jih prepoznavamo iz smi-
selne razdelitve tiskarskega črnila po papirju. Zgoščenke so
pomnilni mediji, na katerih shranjujemo glasbo, tekste in raču-
nalniške programe. Velike količine podatkov opažamo tudi v
kromosomih, v celicah živih bitij, …
Če napravim oceno, koliko ljudi se na svetu ukvarja s sporo-
čilnimi vrednotami, informacijami in estetiko, lahko ugotovim,
da se s takimi in drugačnimi izraznimi vrednotami ukvarja
večina človeštva. Estetika, izraznost, sporočilnost, … so vred-
note, ki jim človeštvo namenja največ pozornosti. V kategorijo
teh vrednot namreč spada vse šolstvo, založništvo, novinarstvo,
računalniško programiranje, vse vrste umetnosti, glasba, …
Teh vrednot pri raziskovanju in razumevanju vesolja torej ne
smem zanemarjati.
»Izraznost« naj bo v bodočih razmišljanjih
skupno ime za estetiko,
znanje, tekste, kromosomske zapise, …

---

Fizika in metafizika
91
Estetskih, sporočilnih, izraznih enot je torej veliko. Zaradi
lažjega izražanja jih bom v nadaljevanju imenoval s skupnim
imenom. Z imenom izraznost bom v nadaljevanju imenoval vse
pojavne oblike snovnih objektov, vse tekstovne zapise, kromo-
somske zapise, ki opredeljujejo lastnosti živega bitja, …
Z imenom izraznost imenujem vse oblike znanja, ki se naha-
jajo v obliki računalniških programov, imenujem vso glasbo, v
splošnem vse, kar ima lastnost kakršne koli informacije.
Izraznost je avtonomna vrednota vesolja
Izrazne vrednote vesolja vedno opažam povezano s snovjo.
Nikoli ne opazim snovi, ki ne bi imela nobene izraznosti, niti
brez prisotnosti snovi ne opazim izraznih vrednot vesolja.
Izrazne vrednote so na prvi pogled
neločljivo povezane
s snovnimi vrednotami vesolja.
Vsak kamen ima neko obliko in s tem tudi že neko, čeprav
skromno izraznost. Kamen je oblikovno lahko manj zanimiv ali
pa ima razkošno obliko kipa Mojzesa, ki ga občudujejo obisko-
valci v Rimu.
Neločljivost snovnih in izraznih vrednot opazimo tudi v
tem, da nobene izrazne vrednote ne moremo prepoznati brez
prisotnosti snovi. Vedno je izrazna vrednota rezultat snovnih
variacij (roža, pokrajina, knjiga, …). Celo glasbe kot primera
izrazne vrednote ne moremo sprejemati brez zvočnega valo-
vanja molekul zraka.
Pesnitev kljub vsemu ni lastnost papirja,
na katerem jo opažam
ali radijskega sprejemnika,
preko katerega jo poslušam.

---