Franc Rozman Fizika in metafizika

78
Franc Rozman
Kadar opazujem eno samo osamljeno energijsko singular-
nost v prostoru, opazim, da gostota energijskega polja pada s
kvadratom oddaljenosti od energijske singularnosti. V primeru
več energijskih singularnosti v prostoru se energijsko polje uredi
bolj zapleteno, vedno pa v minimalno energijsko stanje.
Sila je način udejanjanja težnje k čim manjši energiji
Če narava ne bi imela načinov in mehanizmov za udejanja-
nje zmanjševanja energije, ljudje nikoli ne bi vedeli, da narava
teži k manjši energiji, kajti nič od tega narava ne bi mogla udeja-
njiti. Narava ima na srečo mehanizem – silo –, na osnovi katere
uspešno udejanja zmanjševanje energije.
Nekje v prostoru si na primer zamislim energijsko singular-
nost (električni naboj Q), ki v svoji okolici polni prostor z ener-
gijskim poljem (elektrostatično energijo). V različnih točkah
ima prostor različno energijsko gostoto, zato lahko govorim o

---

Fizika in metafizika
79
energijski poševnini, energijskem naklonu, energijsko zakriv-
ljenem prostoru.
Kadar se na tem energijskem naklonu znajde druga energij-
ska singularnost (naboj q), ga sila poriva v smeri zmanjševanja
energije.
Energija se v prostoru prerazporeja z omejeno hitrostjo
Še eno pomembno lastnost energije v prostoru sem opazil. Elek-
tromagnetni val, na primer radijski signal ali svetlobni val, se
giblje z omejeno hitrostjo, s svetlobno hitrostjo in nič hitreje.
Na osnovi te ugotovitve lahko pričakujem, da se polje okrog
energijskih singularnosti v primeru premikanja le–teh ne pre-
oblikuje v trenutku. Ob premiku singularnosti, energijsko polje
potrebuje nekaj časa, da se preuredi v minimalno energijsko
stanje.
Vse omenjene temeljne lastnosti energijskih polj so ˘ziki
odkrili in potrdili z meritvami. Ne bom razglabljal, zakaj so te
zakonitosti ravno takšne, kot so. Pri pojasnjevanju teh zako-
nitosti bi si lahko pomagal z raziskovanjem kvantne ˘zike, kar
pa presega predviden obseg tega teksta. V nadaljevanju bom te
zakonitosti preprosto jemal kot izkustveno ugotovljena dejstva,
kot aksiome.
Masa in antienergija v svoji okolici
povzročata energijski polji.
V začetku tega poglavja (Snov – masa in energija) je nasta-
nek snovi opisan kot zlom prostora. Zlom prostora pomeni
razpad prostora v maso in antienergijo. Masa vsebuje velike
statične količine energije. Masa je torej močna energijska singu-
larnost. Posledično, glede na opisane zakonitosti energijskih
singularnosti in pripadajočih energijskih polj, moramo v okolici
mase pričakovati močno energijsko polje.
Zlom prostora pa ne pomeni le pojava statične oblike ener-
gije v obliki mase, pomeni tudi pojav antienergije, to je anti-
energijske singularnosti, ki na svoj način polni antienergijsko
polje okrog mase.

---

80
Franc Rozman
V izhodišču si bom ločeno ogledal dogajanje v energijskem
polju, ki nastane kot posledica singularnosti mase, ločeno pa
tudi antienergijska polja, ki jih povzroča v snovi vsebovana
antienergija.
Da bom terminološko jasen, bom za pozitivne oblike energije
dosledno uporabljal ime energija in energijsko polje, za anti-
energijo, za energijski dolg pa antienergija in antienergijsko polje.
V primeru energijskega polja, ki se pojavi kot posledica ener-
gijske singularnosti mase, lahko uporabim že opisani miselni
vzorec energijskih singularnosti električnih nabojev in pripa-
dajočih energijskih polj. Uporaba drugačnega miselnega vzorca
bi pomenila odstopanje in neskladje dogajanja z opisanimi
temeljnimi lastnostmi energijskih polj.
Energijska singularnost mase svojo okolico napolni z energij-
skim poljem, podobno kot jo napolni električni naboj. Približe-
vanje ene masne singularnosti k drugi masi pomeni poveče-
vanje energije pripadajočega energijskega polja, zato se masni
singularnosti odbijata. Če snov ne bi vsebovala antienergije, bi
se torej snovni delci med seboj odbijali.
Za celovito razumevanje gravitacije moram torej razumeti
tudi antienergijo in pripadajoča antienergijska polja.
Negativni električni naboj ne predstavlja
energijskega dolga, antienergije.
Pri pojasnjevanju antienergije in energijskega polja obstaja
nevarnost, da se ujamem v miselno past. Antienergija me ne-
hote spominja na negativni električni naboj. Ob površnem
razmišljanju bi lahko negativni električni naboj enačil z ener-
gijskim dolgom oziroma antienergijo, kar bi bilo zmotno.
Različne kombinacije pozitivnih in negativnih nabojev sicer
lahko ustvarjajo tako energijska polja, kot antienergijska polja.
Pri tem pa bi bilo zmotno poenostavljanje, da pozitivni naboj
ustvarja energijska polja, negativni naboj pa antienergijska
polja. Kadar medsebojno približujemo dva pozitivno nabita
delca, vlagamo energijo in ustvarja se energijsko polje. Enako se

---

Fizika in metafizika
81
dogaja, kadar medsebojno približujemo dva delca z negativnim
nabojem. Tudi v tem primeru se energija povečuje in ustvarja
se energijsko polje, enako kot v primeru približevanja pozitivno
nabitih delcev.
Negativno nabit delec se energijsko obnaša enako kot delec
s pozitivnim nabojem. Iz energijskega gledišča bi delca lahko
imenoval tudi obratno, pozitivnega kot negativnega, negativ-
nega pa kot pozitivnega in to ne bi vplivalo na energijsko do-
gajanje.
Negativni električni naboj nosi ime negativni naboj iz drugih
razlogov, ki za pojasnjevanje energije niso pomembni. Elektri-
čna naboja bi se namesto pozitivni in negativni lahko imeno-
vala tudi levi in desni naboj, rdeči ali zeleni naboj, naboj A in
naboj B. Tako imenovanje nas ne bi vodilo v miselno past.
Antienergija in antienergijsko polje se pojavi ob utiritvi
elektrona v atomsko lupino, to je na primer ob zbližanju pozi-
tivnega in negativnega naboja. Privlačna sila ob takem zbližanju
daje slutiti na lastnosti antienergijskih singularnosti in anti-
energijskih polj.
Antienergija in antienergijsko polje
Preden začnem raziskovati antienergijska polja, naj posku-
šam izostriti predstavo o energijski razsežnosti prostora, last-
nosti prostora torej, ki omogoča ustvarjanje energijskih polj v
prostoru.
Opažena energija kot tudi antienergija v prostoru kažeta na
to, da se energijska razsežnost prostora pojavlja v pozitivnih in
negativnih vrednostih, podobno kot prostorske razsežnosti.
Če si energijsko razsežnost prostora skušam predstavljati v
koordinatnem sistemu, lahko ugotovim, da tako kot gredo vred-
nosti prostorskih koordinat (x, z, y) od negativnih vrednosti
preko ničle v pozitivne vrednosti, tako tudi energijska razsežnost
prostora dovoljuje pozitivne in negativne energijske vrednosti.
S pojmoma energijsko polje in antienergijsko polje sem
energijsko razsežnost vesolja v koordinatnem sistemu razdelil v

---