7.13.5 PRIČAKOVANI UČINKI (leto 2005 in obdobje 2008 -2012)
Učinek direktive na emisije TGP bo lahko znaten, težko pa je predvideti kolikšen. Ocenjeni potencial prikazujenaslednja slika. Znižanje emisij TGP se bo nanašalo na:
-
znižano porabo energije v novih stavbah (manjše toplotne izgube, uporaba OVE in SPTE, energetsko učinkoviti sistemi za proizvodnjo toplote (kotli) ter za prezračevanje in klimatizacijo),
-
znižano porabo energije v rekonstruiranih obstoječih stavbah (enaki razlogi kot v prvi alineji),
-
redne preglede kotlov in klimatizacijskih sistemov,
-
zamenjave starih kotlov (s starostjo nad npr. 15 let) v kombinaciji z izvedbo ukrepov za zmanjšanje toplotnih izgub stavb,
-
znižanje porabe energije na osnovi dviga ozaveščenosti in informiranosti porabnikov energije za gospodarno in okolju prijazno ravnanje z energijo z izvedbo ustreznih informativnih in promocijskih programov in kampanj.
Velike učinke na srednji rok lahko pričakujemo predvsem od zamenjave starih kotlov z novimi z visokimi izkoristki. Zato bi morali dati temu ukrepu prednost in ga podpreti z ustreznimi spodbujevalnimi mehanizmi.
Slika 17: Ocenjeni potencial zmanjšanja neposrednih emisij CO2 v zgradbah (gospodinjstva in storitve)
Zahteve bi lahko še dodatno zaostrili in s tem zmanjševali emisije. Oblikovanje zahtevane ravni rabe energije je prepuščeno posameznim državam, potrebno pa je posodabljanje zahtev v skladu z napredkom tehnike. Pri prenosu direktive bi lahko v okviru prilagajanja obstoječih predpisov zaostrili zahteve glede dopustnih toplotnih izgub za npr. 15 %.
-
Analiza energetskih strategij in dolgoročne energetske bilance RS za obdobje 2000-2020, IJS-CEU, 2003.
-
Makroekonomski scenariji razvoja RS in drugi scenarijski podatki za pripravo dolgoročnih energetskih strategij, Končno poročilo, IJS in drugi, Delovno poročilo IJS-DP-8666, Ljubljana, 2002 (dostopno na http://www.sigov.si/cgi-bin/wpl/mop/index.htm?language=slo).
-
Potenciali zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za IPCC sektor energetika 1. del končnega poročila projektov, IJS, 1999.
-
Strategije energetike z upoštevanjem odpiranja trga z električno energijo in Kiotskega protokola, končno poročilo, IJS, 2001.
-
Bowie, R., JAHN, A.: European Union – The new Directive on the energy performance of building – Moving closer to Kyoto, contribution: “REVUE E TIJDSCHRIFT”, April 2003.
-
Action Plan to Improve Energy Efficiency in the European Community, COM(2000) 247 final.
7.13.7 AVTORJI
mag. Boris Selan, Agencija za učinkovito rabo energije
mag. Marjana Šijanec Zavrl, Zavod za raziskovanje materialov in konstrukcij
mag. Stane Merše, Center za energetsko učinkovitost IJS
7.14 TOPLOTNE IZOLATIVNE LASTNOSTI GRADBENIH PROIZVODOV
7.14.2 OSNOVNI POJMI
Na rabo končne energije v stavbah vplivajo toplotna zaščita ovoja stavbe, stopnja prezračevanja, lokacija in orientacija. Ti parametri določajo, koliko toplote bo stavba potrebovala za ogrevanje. Celotna raba končne energije pa je odvisna od izkoristka ogrevalnega sistema in naprave (kotla), navad uporabnika, sistema za pripravo tople vode, klimatizacije, razsvetljave in hlajenja. Upoštevati je treba tudi pozitivne učinke rabe obnovljivih virov, naravnega osvetljevanja, soproizvodnje toplote in elektrike ipd.
Na toplotne potrebe v stavbah najmočneje vplivata toplotna izolativnost gradbenih proizvodov, vgrajenih v ovoj stavbe, in stopnja prezračevanja stavbe. Zato je pomembno vgrajevati energijsko učinkovite gradbene proizvode. Nekoliko manjši, a kljub temu pomemben je vpliv izkoristkov vgrajenih naprav za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo.
Aktualni slovenski pravilniki na tem področju neposredno ali posredno določajo raven toplotnih lastnosti gradbenih proizvodov, ki jih vgrajujemo v stavbe. Na trgu so na voljo tudi taki gradbeni proizvodi, ki imajo boljše toplotne karakteristike od predpisanih, tako da za postopno zaostrovanje zahtev ni tehničnih ovir.
7.14.2 PRAVNI AKTI NA TEM PODROČJU EU
Direktiva CPD (89/106/EEC) (Council Directive 89/106/EEC of 21 December 1988 on the approximation of laws, regulations and administrative provisions of the Member States relating to construction products), Direktiva o gradbenih proizvodih.
Direktiva o gradbenih proizvodih (89/106/EEC), ki je že smiselno prenesena v Zakon o gradbenih proizvodih, navaja šest bistvenih zahtev (1-mehansko odpornost, 2-varnost v primeru požara, 3-higieno za zdravje in okolje, 4-varnost pri uporabi, 5-zaščito pred hrupom, 6-gospodarno ravnanje z energijo in zadrževanje toplote), ki jih mora stavba izpolnjevati v življenjski dobi. Pripadajoči razlagalni dokumenti k bistvenim zahtevam podrobneje pojasnjujejo, kako naj bodo izraženi kriteriji za izpolnjevanje posamezne bistvene zahteve, kar daje tudi podlago za oblikovanje nacionalnega tehničnega predpisa na tem področju.
Pri Direktivi o gradbenih proizvodih je za področje toplotne izolativnosti gradbenih proizvodov ključen zlasti razlagalni dokument ID 6 (Gospodarno ravnanje z energijo in zadrževanje toplote), ki opredeljuje načine izpolnjevanja bistvenih zahtev za gradbene proizvode oz. posredno stavbe.
ID 6 Direktiva o gradbenih proizvodih navaja pet možnih načinov ali nivojev postavitve kriterijev za energetsko učinkovite stavbe.
-
nivo 1 – zahteve za lastnosti gradbenih materialov (npr.: toplotne prevodnosti materialov…),
-
nivo 2 – zahteve za elemente ovoja in naprave (npr.: toplotne prehodnosti sten, učinkovitost kotla…),
-
nivo 3 – zahteve za stavbe in tehnično opremo – posamezno (npr.: toplotne izgube stavbe, učinkovitost ogrevalnega sistema, stopnja izmenjave zraka…),
-
nivo 4 – zahteve za potrebno letno energijo za ogrevanje pri predvidenih robnih pogojih
-
nivo 5 – zahteve za celotno letno rabo energije ali primarno energijo.
Prvi nivo postavljanja zahtev je najbolj enostaven in opredeljuje zahteve na nivoju posamezne lastnosti gradbenega proizvoda, zato tudi ne omogoča kreativnosti pri projektiranju in ne spodbuja povezovanja strok, medtem ko so zahteve na petem nivoju izražene kompleksno in omogočajo oblikovanje performačnega predpisa. Na čim višjem nivoju so izražene zahteve, tem večji je motiv za povezovanje različnih strok pri projektiranju in za uvajanje novih tehnologij za dosego končnega cilja, to je energetsko učinkovite stavbe. Trenutno so naši predpisi oblikovani skladno s 4. nivojem, v prihodnosti pa bomo morali glede na zahteve nedavne Direktive EU (91/2002/EC) o toplotnih lastnostih stavb preiti na 5. nivo.
Kljub temu, da najsodobnejši evropski predpisi s področja toplote v stavbah (Nizozemska, Nemčija) že temeljijo na postavljanju zahtev na 5. nivoju, pri nas še ni mogoče na ta način zasnovati predpisa, kajti manjka nam vrsta podpornega gradiva (s področja ogrevalne in prezračevalne tehnike), ki so ga na primer Nemci vzorno pripravili za potrebe svoje gradbene prakse in izdali v obliki DIN standardov (DIN 4701-10:2001 za področje ogrevalnih in prezračevalnih naprav, DIN 4701-10:2001 in DIN 4108-2 ter DIN 4108-6 za področje klimatskih in drugih potrebnih podatkov).
Slovenija -
Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro) (Uradni list RS št. 52/2000)
Zakon o gradbenih proizvodih povzema Direktivo o gradbenih proizvodih. Njegov namen je vzpostavitev sistema prostega pretoka blaga na podlagi označevanja z oznako CE. Posredno močno vpliva na obliko in vsebino nacionalne regulative s področja graditve stavb, torej tudi na rabo energije v stavbah.
-
Zakon o graditvi objektov (ZGO); začetek veljavnosti 1.1. 2003
Dostları ilə paylaş: |
