-
Strategije energetike z upoštevanjem odpiranja trga z električno energijo in Kjotskega protokola, končno poročilo, IJS, 2001
-
Analiza energetskih strategij in dolgoročne energetske bilance RS za obdobje 2000 -2020, IJS-CEU, 2003, osnutek
7.12.7 AVTOR
Franc Beravs, Agencija za učinkovito rabo energije
7.13.1 OSNOVNI POJMI
Poraba energije v gospodinjstvih ter v storitvenem in javnem sektorju predstavlja okoli 40 % porabe celotne končne energije v Sloveniji. Pretežni del te energije se porablja za zagotavljanje ustreznih bivalnih in delovnih razmer ter pripravo tople vode v stavbah. V sektorju stavb se v EU ocenjuje, da znašajo ekonomsko upravičeni prihranki energije, ki jih je možno doseči z večjimi zahtevami glede toplotnih karakteristik ovoja stavb, energetsko učinkovitejšimi sistemi za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, pripravo tople vode in razsvetljavo prostorov okoli 22 %. Za zniževanje emisij TGP je pomemben tudi prehod na goriva z manjšo vsebnostjo ogljika oziroma na obnovljive vire energije (npr. lesno biomaso, sončno energijo, geotermalno energijo itd.).
7.13.2 PRAVNI AKTI NA TEM PODROČJU EU
Directive 2002/91/EC of the European Parliament and of the Council of 16 December 2002 on the energy performance of buildings (Direktiva o energetskih lastnostih stavb)
Ta direktiva nadomešča Direktivo SAVE (93/76/EEC) iz leta 1993 na naslednjih področjih:
-
energetsko certificiranje stavb,
-
toplotna zaščita novih stavb,
-
redni pregledi kotlov,
-
energetski pregledi stavb.
Direktiva se ne nanaša na industrijske stavbe.
Direktiva ne obravnava ukrepa razdeljevanja stroškov za ogrevanje in pripravo tople vode po dejanski porabi v večstanovanjskih stavbah, ki ga sicer uvaja Direktiva SAVE iz leta 1993.
Direktiva SAVE (93/76/EEC)
Druga pomembna direktiva je Direktiva SAVE (93/76/EEC), ki članice EU in kandidatke obvezuje k razvoju in izvajanju programov na področju obračuna rabe energije za ogrevanje in pripravo tople vode po dejanski rabi, uvajanja strožje regulative za toplotno zaščito stavb, uvajanja pogodbenega financiranja projektov učinkovite rabe energije v javnem sektorju, energetskih pregledov velikih porabnikov, rednih pregledov kotlov in uvajanja energetske izkaznice za stavbe. Energetska izkaznica stavbe tudi v tujini praviloma vsebuje energetske kazalce, določene po računskem postopku SIST EN 832, zato je uvedba te metode ključnega pomena za skladnost različnih instrumentov in mednarodno primerljivost kazalcev.
Slovenija
Izdelan je akcijski načrt za prenos direktive o energetskih lastnosti stavb v naš pravni red, na osnovi katerega se bodo pripravili ustrezni pravni akti. Direktiva zahteva uskladitev naših predpisov do 4.1. 2006.
Obstoječi slovenski predpisi, ki so v neposredni ali posredni zvezi s tematiko direktive, so naslednji:
Energetski zakon (Uradni list RS št. 79/99, popr. 8/00)
Odredba o zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoče in plinasto gorivo (Uradni list RS, št. 107/01, 20/02),
-
Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS št. 59/96 in 45/99),
Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS št. 42/02)
Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS št. 42/02, 105/2002),
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 in 22/00 - ZJS)
Odredba o oskrbi malih kurilnih naprav pri opravljanju službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav zaradi varstva zraka (Uradni list RS št. 2/02),
Uredba o emisijah snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS št. 73/94),
Uredba o emisijah snovi v zrak iz nepremičnih motorjev z notranjim zgorevanjem in nepremičnih plinskih turbin (Uradni list RS, št. 73/94).
Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 42/2002)
Novi pravilnik prinaša najmanj dve bistveni novosti, in sicer uvaja novo računsko metodo po SIST EN 832 za določanje energijskih tokov v stavbi ter izraža omejitve v obliki potrebne energije za ogrevanje na enoto prostornine ali površine stavbe (kWh/m2 ali kWh/m3) - slika 4. Nove zahteve prinašajo vsaj 30-odstotno zmanjšanje rabe energije glede na prejšnje predpise in ob trenutnem letnem prirastu novoizgrajenih stavb vsaj 60.000 MWh letno manjšo potrebo po toplotni energiji in 12.000 ton manj emisij CO2 letno.
Slika 13: Največja dovoljena letna potrebna energija za ogrevanje stavbe po novem pravilniku o toplotni zaščiti stavb in učinkoviti rabi energije v stavbah, MOP, 2002.
Primerjava z nemškim Pravilnikom WSVO95 (Wärmechutzverordnung) iz leta 1995 pokaže, da je naša zahteva nekoliko strožja. Vendar je Nemčija sedaj sprejela novi Pravilnik EnSV2002 (Energieeinsparverordnung 2002), ki ima za cilj 30-odstotno zmanjšanje rabe energije v stavbah. Pravilnik EnSV2002 predpisuje zahteve na nivoju primarne energije za ogrevanje, zato zahtev ne moremo neposredno primerjati s prej omenjenimi kriteriji. V praksi pa je namen Pravilnika EnSV2002 posegati zlasti na področje vgradnje energetsko učinkovitih kotlov, ogrevalnih sistemov, sistemov za prezračevanje, pripravo tople vode, spodbujati izkoriščanje alternativnih in okolju prijaznih virov energije. Strožje nemške zahteve puščajo projektantu odprte roke: če ne predvidi bistvenih izboljšav na področju naprav v stavbi in izrabi prijaznejših virov energije, mora z izboljšavami poseči na področje izboljšanja toplotne zaščite stavbe.
Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. L. RS št. 42/2002)
Pravilnik govori o kakovosti zraka v prostoru in o sistemih in napravah za prezračevanje, kar posredno vpliva na rabo energije v stavbi.
Dostları ilə paylaş: |
