Problematika spreminjanja podnebja

7.14.3 TRENUTNO STANJE NA TEM PODROČJU

Končna raba energije v Sloveniji se v zadnjih letih giblje okrog 190 PJ(4,5 Mtoe). V strukturi porabe je delež široke potrošnje okoli 40 % (v EU 40,7 %), kar kaže na velik pomen rabe energije v zgradbah, ki predstavlja največji delež porabe v široki potrošnji.

Ogrevanje s 66 % predstavlja daleč največji delež v strukturi končne rabe energije v gospodinjstvih (ocena EU 57 %), sledi mu raba električne energije za razsvetljavo in gospodinjske aparate (14 %) ter priprava tople sanitarne vode z 11 % (EU 25 %).

V strukturi končne rabe energije v storitvenem sektorju⁶⁸ je delež rabe za ogrevanje nekoliko nižji in skupaj s pripravo tople vode predstavlja okrog 66 %, 21 % je delež ostale porabe (predvsem električne energije), razsvetljava in hlajenje pa predstavljata 11 in 2 % (4 % v EU).

Skupaj predstavlja končna energija za ogrevanje zgradb v široki potrošnji okrog 45 PJ ali blizu 25 % vse končne rabe in je zato pomembno področje tudi pri zmanjševanju emisij TGP.

Slika 18: Raba končne energije v letu 2000 po sektorjih




Slika 19: Struktura končne rabe energije v gospodinjstvih in storitvenem sektorju
Pri sodobno grajenih, dobro toplotno izoliranih stavbah so toplotne izgube skozi ovoj stavbe približno enako velike kot toplotne izgube zaradi prezračevanja. Prezračevalne toplotne izgube so pogojene s sanitarno tehničnimi zahtevami, z navadami uporabnikov oz. vgradnjo sodobnih naprav za prezračevanje.
Tehnična kakovost in energetska učinkovitost gradbenih proizvodov zmanjšujeta rabo energije v stavbi, če so ti proizvodi v skladu s predvideno rabo trajno vgrajeni v objekt. Pri novih stavbah slednje implicitno zagotavljata pravilnika o toplotni zaščiti in o prezračevanju.

Pri starejših stavbah se ovire pri financiranju vgradnje gradbenih proizvodov z boljšimi toplotnimi lastnostmi oz. ovire pri financiranju energetsko učinkovite obnove stavb rešujejo s spodbujevalnimi programi (subvencije AURE).

7.14.4 UKREPI IN SMERNICE ZA ZMANJŠEVANJE EMISIJ TGP

V skladu z ZGPro morajo gradbeni proizvodi, trajno vgrajeni v objekt, omogočati stavbi izpolnjevanje šestih bistvenih zahtev. Gradbeni proizvodi ne obsegajo le elementov, vgrajenih v ovoj stavbe, ampak tudi vse naprave za trajno vgradnjo v objekt. Zato je pojem "toplotna izolativnost gradbenih proizvodov" treba razumeti širše.

Na podlagi ZGPro je pričakovana izdaja podzakonskega akta – Razlagalnih dokumentov šestih bistvenih zahtev. Med njimi je tudi šesta bistvena zahteva »varčna raba energije in zadrževanje toplote«. Razlagalni dokument te bistvene zahteve navaja tiste lastnosti gradbenih proizvodov, ki pri gradbenih proizvodih, trajno vgrajenih v stavbo, vplivajo na rabo energije v stavbi in katerih navajanje omogoča neoviran pretok blaga znotraj EU in posredno energetsko učinkovito gradnjo stavb.

Direktiva 2002/91/EC o toplotnih lastnostih stavb (kot pred njo že tudi Direktva SAVE (93/76/EEC)) narekuje obvezno periodično posodabljanje nacionalnih zahtev za rabo energije v stavbah, v skladu z napredkom tehnike. Hkrati direktiva 2002/91/EC navaja tudi potrebo po oblikovanju celovitega energijskega kazalca stavbe, ki upošteva vse toplotne tokove v stavbi (toplotne izgube, notranje vire, ... rasvetljavo, hlajenje) in se načrtno izogiba deklarativnemu predpisovanju toplotnih lastnosti gradbenih proizvodov, če za to ni drugega razloga (npr. sanitarno tehničnega ali dolge življenjske dobe gradbenega proizvoda). V tem smislu sta že zasnovana Pravilnik o toplotni zaščiti stavb ter Pravilnik o prezračevanju (2002), ki pri postavitvi zahtev izhajata iz sedanjega stanja tehnike na trgu gradbenih proizvodov, s čimer je bilo realizirano najmanj 30-odstotno zmanjšanje rabe energje za ogrevanje pri novih stavbah.

7.14.5 PRIČAKOVANI UČINKI (leto 2005 in obdobje 2008 -2012)

V duhu Direktive 2002/91/EC in Razlagalnega dokumenta šeste bistvene zahteve bo treba Pravilnik o toplotni zaščiti stavb nadgraditi, tako da bo predpisoval celovit kriterij glede rabe (končne ali celo primarne) energije v stavbah in tako posredno spodbujal uporabo tistih gradbenih proizvodov z dobrimi toplotnimi lastnostmi (ovoj in naprave), katerih uporaba je tehnično izvedljiva in tudi stroškovno učinkovita. Zato bo po letu 2005 oz. po uveljavitvi zahtev Direktive 2002/91/EC mogoče močneje računati na aktiviranje potenciala URE in OVE zaradi vgradnje energijsko učinkovitih naprav.

Po nadgradnji* regulative lahko (izkušnje Nemčije, Nizozemske) pričakujemo pri prvi naslednji uskladitvi zmanjšanje rabe celotne energije najmanj za 15 % (*namesto da bi realizirali zahtevano zmanjšanje rabe energije le na ovoju, ga bo mogoče realizirati tudi z vgradnjo energijsko učinkovitih naprav, torej gradbenih proizvodov z dobrimi toplotnimi lastnostmi) in nato srednjeročno najmanj za 30 %, dolgoročno (po letu 2012) pa za 50 %.

7.14.6 UPORABLJENI VIRI

60. 
    Analiza energetskih strategij in dolgoročne energetske bilance RS za obdobje 2000-2020, IJS-CEU, 2003.
    
61. 
    PHARE, SL9704.03.01, Technical Assisstance for Institutional Strenghtening for Enforcement of Safety, Health and Efficiency Standards in Building Sector, Slovenia, Phare Environment Consortium: Bouwcentrum, TNO, GI ZRMK, Final report, 2000.
    
62. 
    M.Šijanec Zavrl, M.Zupan, M.Tomšič, Strokovne podlage za pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije, končno poročilo, ZRMK TIG, naročnik MOP, 2001.
    
63. 
    MURE Database Case Study - A comparison of thermal building regulations in the EU, EC,DG XVII, SAVE, Fraunhofer Institut.
    
64. 
    Proceedings Workshops, 2003, NAS EnerBuild RTD, ERK6-CT-1999-0001, DG Research, ISBN 80-239-0742-5.
    

7.14.7 AVTORJA

mag. Marijana Šijanec Zavrl, Zavod za raziskovanje materialov in konstrukcij

mag. Stane Merše, IJS-CEU

Tabela 18 : Lastnosti klasičnih in alternativnih toplotnoizolacijskih materialov

Material	toplotna prevodnost v W/mK	toplotna prehodnost pri 10 cm (k) v W/m^2K	Potrebna debelina za k=0.4 W/m^2K v cm	relativni strošek za material brez vgradnje za k=0.4  W/m^2K	vgrajena energija pri proizvodnji v kWh za k=0.4 W/m^2K	prisotnost borovih snovi
Celuloza	0.045	0.45	10-11	1.12-1.71	8.5	Da
Pluta	0.045-0.05	0.45-0.5	11	2.00-2.94	77-86	Ne
Perlit	0.050-0.055	0.50-0.55	13	1.24-1.82	11-24	Ne
Lan	0.04-0.045	0.4-0.45	10-11	1.76-1.88	-	Ponekod
ovčja volna	0.04-0.045	0.4-0.45	10-11	1.82-2.59	-	Ponekod
Bombaž	0.040	0.40	10	1.76	-	Da
lesna vlakna	0.04-0.045	0.4-0.45	10-11	2.76	74-95	Ne
Kokosova vlakna	0.05	0.5	13	2.59-2.94	11	Da
Penjeno steklo	0.04-0.055	0.4-0.55	10-13	3.70-4.12	85	Ne
Ekspandirana glina	0.10-0.16	1.0-1.6	25-40	4.12-8.94	73-168	Ne
lesna volna	0.09	0.9	23	4.53-5.71	45-74	Ne
Slama	0.09-0.130	0.9-1..3	23-33	-	-	Ne
Trstika	0.04-0.06	0.4-0.6	10-15	1.88-2.47	-	Ne
Mineralna volna -kamena -steklena	0.03-0.045	0.3-0.45	8-11	1.00	9-90 47 15	Ne (vsebujejo lahko formaldehid)
Poliuretan	0.020-0.035	0.20-0.35	5-9	2.12	47-64	Ne (drugo)
Ekspandiran polistiren	0.035-0.040	0.35-0.40	9-10	0.70-0.82	39-95	Ne (druge sporne snovi)
Ekstrudiran polistiren	0.030-0.035	0.30-0.35	6-9	2.29	43-89	Ne (drugo)

Toplotna prehodnost U različnih tipov zunanjih sten
U = 0.5 W/m^2K	U = 1.2 W/m^2K	U = 0.3 W/m^2K	0.7 W/m^2K	0.45 W/m^2K	0.24 W/m^2K	0.2 W/m^2K

Slika 20: Informativne vrednosti toplotne prehodnosti U (W/m²K) sten iz votličave opeke, penobetona in betona v kombinaciji s toplotnoizolacijsko plastjo ter lahke montažne stene. Veljavni pravilnik (2002) po približni oceni zahteva U vrednosti stene okoli 0,45 W/m2K.



Slika 21: Zmanjšanje toplotnih izgub pri prehodu toplote skozi različne tipe zasteklitev.


7.17 OBVEŠČANJE POTROŠNIKOV O EMISIJI CO₂ MOTORNIH VOZIL