Grska zgodovina drugi del

štirih stopjah in vsaki časovni stopnji je ideja partikularnih držav zmagala nad idejo državne enotnosti. L.321(konec prve stopnje)je bil umorjen Perdikas, l.317(konec druge stopje) sta bila usmrčena Filip III. in njegova žena Evridika, 311 pa je bil sklenjen mir, ki je potrdil razpad države med posamezne Diadohe. V bitki pri Ipsu l.301(konec četrte stopnje) pa je ideja enotne države dokončno propadla.+Po Aleksandrovi smrti je v Aziji vladal mir, v Grčiji pa je prišlo do globokih političnih pretresov. Politični emigranti so sprožili politične napetosti in nerede. Atenci so po izstopu iz Korintske zveze in ustanovili Helensko zvezo. Antipater ni mogel obvladati razmer in prišlo je do helenske vojne, v kateri je zmagal Demosten. V bitki pri Amorgu pa so bili Grki poraženi. Atene so izgubile prevlado na morju in vodilni položaj v Grčiji. Na oblast je prišla protimakedonska stranka, atensko demokracijo pa je zamenjala timokratska ureditev.+V Aziji pa se je Perdik skušal uveljaviti kot član argeadske dinastije prek poroke, zato so se ostali diadohi povezali proti njemu. Perdik je po ponesrečenem pohodu proti Egiptu postal žrtev atentata. Egipt se je lahko osamosvojil in se pod Ptolomejem razvijal v samostojno državo. L. 321 so potrli novo ureditev Aleksandrove države. V tej ureditvi je imel Antipater vodilno mesto. Ni pa mogel utrditi svoje oblasti v Aziji, zato se je vrnil v Evropo. Oblast v Aziji je prevzel Antigon. Po Antipatrovi smrti je strateg Evrope postal Poliperhont. Ne v Evropi, ne v Aziji mu ni uspelo utrditi svooje oblasti. Uprl se mu je Antipatrov sin skupaj z Antigonom, Ptolemajem in Lizimahom. Na Poliperhontovi strani pa je bila njegova dinstija, upal pa je tudi na grško pomoč. V pomorski bitki je zmagal Antigon in na Kasandrovo stran so prestopile atene. V Evropi se za nekaj časa utrdi Kasandrova oblast. V tem času pa pride do izumrtja privržencev ideje enotne države na evropskih tleh – propade dinastija Argeadov. Ta poltična ideja pa je istočasno doživela podobno usodo tudi v Aziji. Vojskovodja in diplomat Evmen je podpiral Aleksandrov kult je bil v vojni proti Antigonu poražen im usmrčen. Ideja o enotni državi je propadla.+ Oblast diadoha Antigona se je povečala, zato so se proti njemu povezali Ptolomaj, Lizimah in Kasander. Tako povezani so bili premočni za Antigona in so ga porazili. K zvezi pa je pristopil tudi babilonski satrap Selevik. Ni pa pristopil k miru, ki so ga l.311 sklenili Ptolomaj Lizimah in Kasander z Antigonom. S tem mirom je bila začasno zaključena vojna za Aleksandrovo državo. Antigon je ostal upravnik Azije, Ptolomaj je utrdil oblast v Egiptu, Lizimah v Trakiji, Kasandru pa so priznali oblast v Makedoniji do polnoletnosti kralja. Mladi kralj je bil kmalu za tem usmrčen.S tem mirom je iz Aleksandrove države nastalo pet držav. Največje je bilo azijsko kraljestvo (sega od Helesponta do Evfrata). To državo je okrnila izguba Babilonije in satrapij med Tigrisom in Indom. Vseno pa je država obsegala gospodarsko pomemben maloazijski in sirski prostor. Kot politična in gospodarska sila je presegala druge začasne tvorbe diadohov.+Prostorsko bolj zaključena je bila Država Lagida Ptolomaja (Egipt, Kirenajiki, J Sirija, otok Ciper). Bila je v sporu s azijskim kraljestvom, saj sta si obe državi lastili J Sirijo in Ciper.+V Evropi sta vladala Kasander in Lizimah. Prvi je ponekod bolj dejansko, drugod bolj formalno obvladoval Grčijo. Trakijo in morsko ožino pa je nadzoroval Lizimah. Ta si je prizadeval za širjenje grške kulture na vzhodnobalkanski prostor.+Selvik je svojo državo iz Babilonije razširil nad celotnim iranskim vzhodom do indijskih meja. Ni pa uspel obnoviti oblasti v indijskem prostoru saj je tam nastala močna država pod vodstvom Sandrakotosa.Indijski vladar je sklenil pogodbo, s katero je nazaj pridobil vsa v boju z Aleksandrom izgubljena ozemlja, Selevk pa je dobil bojne slone, ki jih je uporabil v vojnah za Aleksandrovo državo.+ Selevk je ponovno želel utrditi pozicijo v Grčiji, s tem pa bi škodoval Kasandru. V Grčiji se je pojavil sin Antigona, Demetrios Poliorketes in Atenci so prestopili na njegovo stran. Prehod pod oblast Antigona so Atenci označili kot osvoboditev. Nato se je Antigon odločil poseči na Ptolomejeavo področje. V pomorski bitki pri Salamini je Demetrij Poliorket premagal egiptovsko ladjevje in za dve desetletji utrdil pomorsko prevlado ,,azijskega kraljestva’’ v V sredozemju.Antigon se je imenoval za kralja, ta naslov pa je potem prenesel na sina. Potem pa je Antigon neuspešen pri pomorskem in kopenskem napadou na Egipt.Kraljevski naslov si l.305 nadane Ptolomaj, nato pa to storijo tudi ostali diadohi Kasander, Lizimah in Selevk. Antigon pa je nadaljeval s svojimi boji. Napadel je Rodos. Čeprav je njegov sin imel najsodobnejšo oblegovalno tehniko, mu mesta po enoletnem obleganju ni spelo osvojiti. L.304 se je končala vojna med Kasandrom in Demetrijem, ki se je končal z zmago slednjega. Ustanovljena je bila panhelenska zveza v Korintu, h kateri so pristopile skoraj vse grške polis. Zaščitnik te zveze je bil Antigon, njen namen pa je bila vojna proti Kasandru. V Grčiji pa se je izoblikovalo tudi zavezništvo proti azijskemu kraljestvu. Antigon se je zbal hkratnega napada Kasandra, Ptolomaja in Selevka in se je umaknil v Malo Azijo.+Vojna pa se je končala, ko je Lizimah prodrl v azijski prostor proti V, Selevik pa iz Babilonije proti Z. Vojski sta se združili in v bitki pri Ipsu porazili vojsko azijskega kraljestva. Odločilno vlogo v tej bitki so igrali sloni. Lizimah je svoje ozemlje razširil na celotno Malo Azijo, Selevk pa je dobil preostali del Antigonovega kraljestava. Ptolomaj je dobil J obale Sirije, vendar pa Selevk na to ni pristal in to območje je bilo še stoletje in pol predmet spora med obema državama.+Ideja enotne Aleksandrove države je dokončno propadla. Vojska je postala temelj oblasti diadohov.Njen pomen je z vojaško- političnega se razširil tudi na gospodarsko področje. Antigon je prvi uvedel pomembno novost v državni upravi, ko je namesto satrapov za upravnike velikih območij postavil stratege in tako v eni osebi združil vojaško in civilno oblast. Temu zgledu sta sledila tudi Lizimah in Selevk. Maloazijske grške polis so se vključile v državno strukturo, vendar pa so ohranila notranjo avtonomijo. Ustanovljena so bila tudi številna nova mesta, ki so imena dobila po diadohih. Propadel je poiskus oblikovanja makedonsko-iranskega naroda, saj so novi diadohi v azijcih videli predvsem podložnike.

41. Zahodni Grki v času pirovih vojn: viri V fragmentih ohranjena dela Timaja, Durisa, v celoti ohranjen vir Plutarhov življenjepis kralja Pira, od virov iz rimske dobe: Livij, Apijan, Kasij dion, od materjalnih virov-bronaste plošče iz južnoitalskih Lokrov.Grki na Siciliji so se branili proti Kartagini, Grki v J Italiji pa proti italskim ljudstvom. Ker je položaj Grkov v Veliki Grčiji postal brezupen, so za pomoč prosili Grčijo. Ta jim je pomagala z najemniškimi vojskami in vojaškimi poveljniki: spartanski kralj Arhidam III., epirski kralj Aleksander, spartanski princ Kleonim in epirski kralj Pir. Sicilskim Grkom je uspelo ponovno premagati Kartažane za časa Agatokla. Sklenjen mirovni sporazum potrdi dotedanje stanje. Kartažani so imeli oblast nad tretino otoka. Agatokles je bil sirakuški državnik in vojskovodja. Po uspehu proti Sirakuzam je pridobil oblast tirana. Osvojil je mnoge grške polis in pričel z vojno proti Kartagini. Želel je izriniti Kartažane z otoka. Sprva je slabo začel in se nato odpravil na vojaški pohod proti Kartagini. Izkrcal se je v Afriki in dal požgati ladjevje (s tem bi preprečil vrnitev) in se odpravil proti Kartagini. Vendar pa pri tem ni bil uspešen, vrnil se je na Sicilijo in sklenil mir, s katerim je obnovil dotedanje stanje. Po zgledu diadohov se je oklical za kralja, se povezal s Ptolomaji in pričel z združevanjem južnoitalskih Grkov. Pričel je z gradnjo novega ladjevja, a je prej umrl. Bil je zadnji pomembni državnik na Z. +Pirove vojne so pomenile prvi veliki spopad med Z in helenističnim V.Presežena je bila delitev sredozemskega sveta na vzhodno in zahodno polovico. (Rim je gospodaril na Apeninskem polotoku.) Spor med helenistično silo in Rimom je povzročila Tarentinska vojna. Rimljani so podprli grško južnoitalsko mesto Turije, ki so se bojevale proti Lukanom. Prisotnost rimske vojske v Turijah pa je spodbudila, da je Tarent s pomočjo epirskega kralja Pira skušal premagati Rimljane. Pir je v tem času ravno opustil boj za Makedonski prestol in se skušal uveljaviti na Z. Sprva naj bi Pir le pomagal Tarentincem doseči njihov cilj. Pir se je z vojsko in bojnimi sloni prišel v Tarent. Prvič se je z rimsko vojsko spopadel v bitki pri Herakleji. Pir je v boju zmagal, vendar je pri tem utrpel velike izgube.Po tej zmagi so na njegovo stran pristopoile grške skupnosti v J Italiji. Italska ljudstva Lukani, Brutiji in Samniti so se povezali skupaj. Ljudstva sredje Italije pa so ostala zvesta Rimu.V pogajanjih je epirski kralj za člane južnoitalskega zavezništva zahteval avtonomijo. S tem pa bi Rim izgubil svoje pridobitve v prodiranju proti J.+ Sledila je bitka pri Avskulu, v kateri je Pir zmagal, vendar pa je ponovno doživel velike izgube. Sedaj , po dveh porazih se je Rim povezal s Kartagino. Pir pa je temu odgovoril s sklenitvijo zavezništva s Sirakuzami. In tako je pirov pohod iz spopada za južno Italijo prerasel v vojno v Z Sredozemlju. Epirskega kralja so na Siciliji oklicali za hemogena in kralja.Na začetku je bil siciljanski pohod proti Kartažanom uspešen. Prišlo pa je do slabšanja zveze med Pirom in sicilskimi Grki. Zato je Pir l.275 zapustil otok. Po njegovem odhodu so se v J Italiji okrepili Rimljani. Po bitki pri Maleventu, ki je ostala neodločena na bojnem polju, je zaradi izčrpanosti vojske in pomankanja materialnih sredstev zapustil Italijo. Ponovno je skušal dobiti makedonski prestol. Vendar pa ga Makedonci niso več podpirali. Umrl je v cestnem spopadu.+ Z njegovim odhodom pa je bil grški svet na Z prepuščen Rimljanom. Preko vojne s Pirom je helenistični svet spoznaval nastajajočo silo na Z. Zahod pa se je seznanil s grško kulturo in prišlo je do stapljanja grške in rimske kulture. Pomankanje svobode na južnoitalskem področju prizadelo predvsem na gospodarskem področju.+ V sirakuški državi je Hieron II. pričel z izvajanjem državne reforme. V času prve punske vojne, so bili na začetku na strani Kartažanov, na koncu pa so bili zavezniki Rima. Po njegovi smrti so Sirakuze zavzeli Rimljani in ta del Sicilije je postal rimska provinca. + S prihodom Južne Italije in Sicilije pod Rim je tu propadla grška polis, ki so jo vključili v veliko državno tvorbo. Grki na Z svoje svobode niso ohranili.Bili pa so pomemben dejavnik v nastajoči grški kulturi.
45. Makedonija pod Antigonidi in razvoj v Grčiji v 3. st. Viri: zgodovinarja Polibij in Justin, Plutarhovi življenjepisi Arata, Agisa in Kleomena, izkopavanja v Mali Aziji. Država Antigonidov v Makedoniji in Grčiji je bila po obsegu in številu prebivalstva najmanjša izmed treh držav, ki so po dolgotrajnih spopadih nastale iz Aleksandrove svetovne države.+Imela je fevdalno strukturo. Kralj je bil največji posestnik, njegova opora pa so bili mali posestniki, ki so v vojni nastopili kot vojaki v falangi. Preko Soluna (največje pristanišče v Egejih) je imelo tesne stike z drugimi trgovskimi mesti. Drugo pomembnejše pristanišče pa je bila Demetriada. V 3. stoletju je bilo v državi vedno prisotno nasprotje mad Grki in Makedonci in skupna makedonsko-grška državna tvorba se v pravem pomenu te besede ni nikoli razvila. +V 3.st. je moč Makedonije temeljila na makedonski ljudski vojski. Kasneje so se ji pridružili tudi najemniki, ki so sestavljali vojaške posadke v Grčiji. +Država je bila po svoji zgradbi dualistična. En del je bila Makedonija (povezana s Tesalijo), drugi del pa so bile grške dežele. Središče je bilo v Korintu pod makedonsko oblastjo in upravo).Makedonija in Tesalija sta bili razdeljeni na okrožja pod upravo okrožniih namestnikov.V goratih predelih Makedonije pa je oblast ostala v rokah domačega plemstva. Makedonska mesta so imel vlogo upravnih središč posameznih okrožij, niso pa imela avtonomije. Trakijo, Peonijo in grške pokrajine (Makedoniji priključene dežele) so v kraljevem imenu upravljali strategi. Makedonski podkralj je upravljal grške pokrajine. Rezidenco je imel v Korintu. L.234 pa Grčija izgubi Korint (zavzame ga Ahajska zveza). Grki z Makedonci niso bili zadovoljni, makedonska vojaška posadka je bila osovražena, prav tako pa so Grki nastopili proti tiranskim režimom, ki so jih podpirali Makedonci. Makedonija v tem času ni bila zmožna povezati celotno Makedonijo in ozemlja pridobljena v času Filipa II. Makedonska oblast nad Grčijo je temeljila na prisili. Poleg treh helenističnih monarhij se v 3. st. ni izoblikovala pomembnejša državna tvorba. V tem času je prišlo do popolnega zatona grške polis. Da bi vzdržali pritisk Makedoncev, so morali Grki preseči partikularizem in se povezati med seboj. Tako je v Z predelih srednje Grčije nastala Ajtolska zveza (l.367/6), na S Peloponezu pa je nastala Ahajska zveza. Zvezi sta vključevali tiste polis , ki dotedaj v grški zgodovini niso odigrale pomembnejše vloge. Vendar je obema zvezama manjkala prava hegemonija.Središče Ajtolske zveze je bil sveti gaj v Termosu, središče Ahajske pa Zevsov tempelj v Agiju. Zvezi se nista izoblikovali v zvezno državo, saj se ni izoblikovala neka osrednja oblast, temveč je vojski zveze poveljeval za eno leto voljeni strateg.+Sparta je po porazu pri Selaziji iz drugorazredne postala tretjerazredna država.Dvignil se je Rodos in postal pomembna trgovska metropola. Na Z pa v tem času pride do vzpona Sirakuz pod Hieronim II. To je bilo zadnje polstoletno obdobje vzpona Sirakuz.Tudi v Sirakuzah so uvedli številne elemente helenistične državne ureditve, vendar pa Sirakuze niso bile pravo helenistično kraljestvo, saj se tam ni razvil vladarski kult.V Hieronovi dobi so Sirakuze postale prva rimska klientelna država v helenističnem svetu.

42. Obdobje ravnotežja helenističnih držav (281-201) Viri: zgodovinski viri so se izgubili, ohranjena sta klinopisna kronika in prapirus historične vsebine, od kasnejših avtorjev: Justin, Polibij, Plutarhovi življenjepisi Arata, Agisa in Kleomena, historični napisi,, izkopavanja v Mali Aziji. Z novo generacijo vladarjev – Ptolomaj II. v Egiptu, Antioh I. v selevkidskem kraljestvu in kasneje Antigon Gonatas v Makedoniji –je nastopila nova doba v zgodovini helenističnega sveta. Uveljavila se je ideja ravnovesja sil. Tri velike helenistične države so določale razvoj V Sredozemlja in prednje Azije. Niso pa dosti vpilvale na Z Sredozemlje.Po propadu Lizimahove države so izpraznjen prostor med Malo Azijo in Balkanom vdrli Kelti. (v helenističnem področju so prisotni že od druge polovice 5. Sst). Na vojaškem področju so bile keltske vojske slabše organizirane in šibkeje od izurjenih helenističnih armad.Njihova oborožitev in vojaška tehnika in taktika pa niso dosegale standardov helenističnih vojska. Ob svojem prihodu na območje helenističnega sveta so bili uspešni predvsem zato, ker so se pojavili v trenutku krize in vojaške šibkosti. Kelti so l.279 opustošili Makedonijo in si izbojevali dostop do grških dežel. Ta so se v strahu pred bližajočim sovražnikom povezale v vojaško zvezo. Kelti so prodrli do Delfov, vendar so preročišče pustili pri miru. Zaradi zaslug ob keltski nevarnosti je Ajtolska zveza prevzela nadzor nad Delfi. S tem ja Ajtolija postala vodilna v grškem svetu. Na poziv Bitinje in Ponta so Kelte preko Helesponta prišli v Malo Azijo. V slonovi bitki jih je premagal Antoh I., jih podredil oblasti Selevkidov in naseli v S delu Velike Frigije.Vendar pa so Kelti zaradi plenitev sosednjih pokrajin še vedno ostali dejavnik nestabilnosti v osrednjem delu maloazijskega prostora. +Po smrti Ptolomeja Keravna l. 279 so v Makedoniji nastopile anarhične razmere. Ptolomejava naslednika sta bila nesposobna, zato vojaški zbor imenuje regenta. Pojavilo se je več pretendentov za makedonski prestol, najbolj uspešen med njimi pa je bil Antigonos Gonatis. Po zmagi nad Kelti je za štiri desetletja zavladal Makedoniji. +Vzpon Makedonije v tem času je helenističnni fenomen.Makedonija je v kratkem času dohitela ostali helenistični svet, obnovila in utrdila je svojo oblast v grških deželah ter postala vodilna pomorska sila v Egejskem morju. +Razvoj helenističnih držav je v tem času zaznamovalo nasprotje, ki je izhajalo iz sirskega vprašanja. Ptolomaj I. je v času vojne proti Antigonu l. 301 zavzel J Sirijo. Obe državi sta se prepirali za Sirijo še pol stoletja. Tako je prišlo tudi do večih spopadov. V času od 280-279 je potekala vojna med Antiohom I. (Selevkidi) in Ptolomejem II. (Egipt). Eno leto kasneje je izbruhnila prva sirska vojna, ki pa se je končala brez zmagovalca. Vendar pa je Ptolomej obdržal ozemlja v J Siriji in Feniciji. Velike uspehe Egipta v tem času kažejo tudi diplomatski stiki z Rimom in Kartagino na Z in Indijo na V.+Ob vzponu makedonske pomorske sile pa je ta postala konkurent ptolomajski pomorski sili. Prišlo je do hremonidejske vojne. Egipt je skušal organizirati odpor Grkov proti Makedoniji. Na svojo stran je dobil Atene in Sparto. Vendar pa je Makedonija še vedno imela premoč in v vojni podredila Egipčanska zaveznika. Atene so bile nadaljnih 35 let nesvobodne. Ta vojna pa pomeni zmago helenistične monarhije nad grško polis.+ V l.260 do 253 je prišlo do druge sirske vojne. Proti Pteolomaju se povežeta selevkidska in Madkedonska država. Egipt izgubi del čezmorskih ozemelj. Sklenjen je mir, ki omogoči dinastično zvezo med Ptolomajci in Selevkidi. + Ko pa po smrti Antioha II. zavlada Selevk II., da umoriti otroke iz zveze med Ptolomajci in Slelevkidi. To sproži tretjo sirsko vojno(246-241). Sprva je imel Egipt velike uspehe, ki pa so bili v nadaljevanju vojne izničeni.L.241 je bil sklenjen mirovni sporazum, po katerem je Egipt obdržal le posamezne postojanke v S Siriji, Trakiji in Egejskem morju.Selevkidska država je bila na robu propada. Po uporih se je na V in Z države osamosvojil velik del državnega ozemlja. Proces propada starih struktur je zajel področji Male Azije in Iranski Vzhod.Na teh področjih se je domači etnični element uveljavil proti Makedonsko-grški prevladi v Selevkidskem kraljestvu. Na V delu Male Azije je nastala Velika Kapadokija (vladar je bil perzijskega rodu), na S pa sta nastali Bitnija in Pontos. Prebivalstvo teh držav je bilo mešano, nosilci odpora proti Selevkidom in prvi vladarji pa so bili iranskega izvora. Na iranskem V delu države se je od Selekvidske države najprej ločila Baktrija(opirala se je na veliko število grških in makedonskih vojaških kolonij). V njej pa so prevladovali Grki in Makedonci. Vpad Parijcev pa je zrušil Selevkidsko oblast in nastala je Partija. Imela je tipično fevdalno ureditev. Parti niso podpirali grške kulture, temveč so bili iransko usmirjeni.Partska država je kasneje postala enakovreden, nato pa premočen nasprotinik za državo Selevkidov. +V 3. st. makedonska oblast nad Grčijo ni bila več trdna. Makedonski podkralj v Grčiji je pričel krepiti svojo moč.Prišlo pa je tudi do krepitve obeh zvez. V srednji Grčiji se je uveljavila Ajtolska zveza(imela prevlado v Delfih, po vključitvi Akarnanije je postala tudi pomembna pomorska sila).Na S Peloponezu pa se je uveljavila Ahajska zveza. Obe zvezi sta bili v stalni vojni z Makedonijo, zapletali pa sta se tudi v medsebojne spore. L. 243 so Ajtolci vpadli na Peloponez in zavzeli Akrokorint. Ahajska zveza je sklenila zavezništvo s Ptolomejem III. Vojna se je končala brez odločitve. +Sredi 3. st. je razplamtelo križno žarišča na Z.V prvi punski vojni so Rimljani s Sicilije pregnali Kartažane in zavzeli celoten otok. S tem je bilo konec svobode za grški svet na Siciliji.Konec helenistične Sicilije pa pomeni rimsko zavzetje Sirakuz l.212. Grki so na Z izgubili ves politični vpliv, ostali pa so velesila na kulturnem področju. +Po obdobju šibkega ravnovesja med helenističnimi državami pa je prišlo do sprememb v razmerju moči. Ptolomejci so povečali svoje ozemlje, Selevkidi pa so utrpeli velike izgube v Mali Aziji in na iranskem Vzhodu. Antigonidom pa je uspelo obdržati ozemlje, čeprav je bila njihova oblast nad Grčijo načeta.Najmočnejši vladar teega časa je bil Ptolomaj III. Njegova moč je temeljila na dobri vojski, močni mornarici im gospodarski podlagi (izkoriščanje egiptovskih kmetov). + Zaradi svoje politične razdrobljenosti helenisitčni svet ni mogel ustaviti rimskega prodiranja proti V. V tem času se je sistem helenističnih držav delil na dva kroga, ki pa sta se stikal le na obrobju. Zahodno območje sta sestavljali Makedonija in Grčija. Vzhodni krog pa sta tvorili ptolomejska in selevkidska država. Slednji sta bili zaposleni z medsebojnimi spori in nista mogli vplivati a razvoj njunega obrobja. Tako so v tem času lahko pridobile na moči nekatere manjše državice, np. Pergamon in Rodos. +Novo obdobje za državo selevkidov pa se je pričelo z nastopom oblasti Antioha III. Selevkidska država je ponovno postala vodilna helenistična sila. Pridobila je ozemlja na področju Mezopotamije in Z Iranu.+Četrta sirijska vojna je bila vojna proti Egiptu za oblast nad J Sirijo oz. vojna za prevlado v V Serdozemlju . V bitki pri Rafiji. Zmagal je Egipt v čigar vojski so tedaj že bili Egipčani. Antioh III je po utrditvi oblasti v Mali Aziji odšel na pohod na Vzhod. Uspelo mu je obnoviti Selevkidsko oblast vse do Indije. Prevzel je naslov veliki kralj. V času vzpona selevkidske države in vključitve Makedonije v vojno na Z pa je ptolomejska država ostala nevtralna.+ Spori med Ajtolsko in Ahajsko zvezo so se nadaljevali. V Demetrijevi vojni ni prišlo do odločitve. V čas smrti Demetrija II. sta obe zvezi doživeli svoj vrhunec. Ajtolska zveza je nadzorovala območje od Jonskega do Egejskega morja, Ahajska pa je poleg Ahaje vključevala tudi grške polis na Peloponezu. V Makedoniji je Antigon Dozon prevzel oblast namesto mladoletnega Filipa in se je izognil prvi ilirski vojni. Kasneje pa je izkoristil kaotične razmere v Grčijji (vojno med Ahajsko zvezo in Sparto). + V Sparti so bile pod kraljem Kleomenom III. izvedene pomembne državne reforme, s katerimi je skušal obnoviti državo( ukinil institucijo eforata, uvedel je Likurgovo ustavo…). Zaradi spartanskega vzpona sta se povezali Makedonija in Ahajska zveza. V vojni proti Sparti, vojni za prevlado na Peloponezu se je prvič zgodilo, da je sovražna vojska vkorakala v Sparto. Poraz Sparte je zadnji uspeh makedonske države, kjer po Antigonovi smrti zavlada Filip V.+ Vojna proti Sparti je dobila nadaljevanje v zavezniški vojni. Makedonija se je skupaj s grškimi zavezniki bojevala proti Ajtolski zvezi in njeni zaveznici Sparti. Mir je bil sklenjen v Navpaktu, po posredovanju Egipčanov. + Po uspešni rimski intervenciji v Iliriji je rimska država segala do Makedonsko-grškega sveta. S tem posegom je Rim zatrl morsko razbojništvo na Jadranu, kar je grški svet sprejel z navdušenjm. Drugo rimsko intervencijo pa je izval rimski vazal Demetrij Hvarski; Rimljani so brez težav zlomili njegovo moč in zavzeli Hvar. Ti posegi pa so pomenili grožnjo za Makedonijo in zato se je ta v vojni med Rimom in Kartagino postavila na stran slednjih. Posledica te zveze pa je bila prva makedonska vojna. Za makedonijo ni bila uspešna. Rimljani so sklenili zvezo z Ajtolso zvezo in tako je nastala zveza protimakedonskih sil v Grčiji. V prvi rimski vojni Makedonija ni utpela večjih teritorialnih izgub.Do odločilnega spopada med Makedonijo in Rimljani ni prišlo. Mir, ki je bil sklenjen v Fojniki je potrdil stanje pred vojno. + Neuspeh na Z je preusmeril makedonsko politiko proti V, zlasti na egejsko področje, kjer sta se po zatonu egipčanske pomorske sile uveljavila Rodos in Pergamon. V tem času je Egipt preživljal hudo notranjo krizo. Številni upori so prizadeli gospodarsko moč države, Egipt je izgubil gospodarsko pomembne partnerje. Po smrti Ptolomaja IV. sta Antioh III. in Filip V. sklenila tajni sporazum o delitvi ptolomejske države.Selevkidi naj bi dobili Ciper, posesti v Likiji in J Sirijo, Makedonija pa posesti v Kikladih in na tračanski obali. Sporazum je postal izhodišče za poseg Z velesile na Vzhod, v vlogo varuha ptolomejske države se je postavil Rim.