H e r m e n e V t I k a in humanistika II
Yüklə 3,96 Mb. Pdf görüntüsü
|
72 P HAINOMENA 15/55–56 K ULTURA
dovino. Vsi bi jo morali imeti, ne nujno zapisano na papir, lahko pa jo kot skico nosimo vsaj »v glavi«. Sicer pa tak{no vabilo tako ali tako prihaja prepozno: v sebi vedno `e negujemo predstavo o tem, kar nas dolo~a. Gre bolj za to, da si to podobo prikli~emo v zavest. O teh orodjih sem `e spregovoril v knjigi, ki je slovenskemu bralcu dostopna. 1 Tu bi `elel skicirati le glavne poteze podobe, ki sem si jo ustvaril o evropski kulturi. Podal jo bom v obliki tez in kolikor mogo~e provokativno. 1) S samostalnikom »Evropa« in pridevnikom »evropski« moramo biti var~ni. V svoji tezi odrekam podporo temu, kar bi lahko ozna~il kot nasilen krst. Kot Evropa sme veljati le to, kar je samo sebe tako poimenovalo in kar so tudi od zunaj tako videli. »Od zunaj« pomeni iz tistih de`el, ki so prihajale v stik z evropskimi ljudmi in/ali dobrinami. Posebej to velja za sosedske kulture, ki so imele opraviti z Evropo od njenega za~etka. Najpomembnej{i sta bili Bizanc in Islam.
Za evropsko se ni ozna~evala nobena izmed obeh poglavitnih kultur antike, niti stara Gr~ija niti rimsko cesarstvo. Med ostalimi sodobnimi kulturami se je Bizanc imel za kr{~anskega in rimskega. Na gr{tvo se je komajda skliceval, saj je beseda »helenisti~en« pomenila »poganski«, bila je torej zmerljivka. Bizanc se ni nikoli imel za Evropo. Zanj je bila Evropa drugi, do katerega je gojil me{ane ob~utke, ki niso bili povsem pozitivni: najpogosteje prezir, strah, so- vra{tvo. Ta drugi je bil zahodni del kr{~anskega sveta. Islam pa je besedo »Evropa« komajda uporabil. Razlikuje pa R ºm, tj. bizantinsko cesarstvo, Saqæ- liba, tj. slovanska plemena, in Ifranfi. Zadnja beseda izvira iz plemenskega imena »frank«, na splo{no pa ozna~uje evropski kr{~anski svet. 2) Beseda Evropa, po poreklu semitska, je v za~etku pomenila smer, namre~ smer zahajajo~ega sonca. Pomor{~aki iz Fenicije, ki so jadrali proti Zahodu, so verjetno uporabljali nekak{no besedo kakor *‘/ƒrb, ki je iz istega korena kakor arabska Maƒrib. Z gr{kim zemljepisom sta podro~je in beseda dobila mo~nej{e obrise. Evropa je ozna~evala neko obalo Sredozemskega morja. O tem nas pou~i odlomek iz Herodota, v katerem se tudi prvi~ pojavi pridevnik »evropski«. Zgodovinar 1 Rémi Brague, Evropa, rimska pot, prevedla Rosana ^op, Mohorjeva dru`ba, Ljubljana 2003. Rémi Brague.pmd 29.6.2006, 11:26 72
73 R ÉMI B RAGUE
: E VROPSKA
KULTURNA
ZGODOVINA poro~a o ljudstvu, ki je v toku svoje zgodovine pre~kalo morsko o`ino, da bi se preselilo v Anatolijo. Dodaja, da je tedaj spremenilo tudi svoje ime. Odslej so se imenovali Frigijci, pred tem pa so nosili ime Brigijci. »Pred tem« pomeni: »Ko so bili {e evropski.« 2 Tak{na uporaba pridevnika nam zveni ~udno. Sami ostanemo Evropejci tudi v Zdru`enih dr`avah ali na Daljnem vzhodu ali kjer koli sicer na zemlji. Pri Herodotu pa je imel pridevnik zgolj opisno funkcijo. Tako smo pri{li `e do tretjega pomena besede, ki velja tudi {e za nas. Evropa ni samo smer niti ni samo prostor, v katerem smo. Evropa je nekaj, ~emur pri- padamo: je kulturna tvorba. Meje, ki jo lo~ujejo od njenih sosed, so kulturne. Sredozemsko morje je bilo za antiko prej most kakor zid. Vzhoda in Zahoda nikoli niso lo~evale fizi~ne meje. 3) Kot kulturna tvorba je bila Evropa nekaj novega. Obstaja {ele dvanajst stoletij. Nam se to zdi kakor dolga pot. ^e pa omenjeno {tevilko primerjamo z dvema ali tremi tiso~letji egiptovske kulture, Indije ali Kitajske, se izka`e za res nebogljeno. Šele od devetega stoletja govorimo o Evropi kot o enotnem kulturnem prostoru, ki se razlikuje od kr{~anskega sveta na splo{no. Še na- tan~neje: od ponovne ustanovitve nekak{nega rimskega cesarstva na daljnem zahodnem delu Azije. »Stare Evrope« ni. Domnevno novej{e kulture so dedinje ali podtaknjenci (ang.
je Evropa stara. Predevropske kulture so bile {tevil~ne; zunajevropske kulture morda obstajajo {e sedaj, nobene pa ni, ki ne bi pri{la v stik z evropsko; po- evropskih kultur pa trenutno {e ni. Ali bodo morda v prihodnosti, ne vem in ne morem vedeti. Kakorkoli `e so dana{nje dedne kulture Evrope prej nad-ev- ropske kakor neevropske. ^e Evropo na dolo~enih to~kah presegajo, je to s sredstvi, ki so evropskega porekla, posledice njihove uporabe pa so velike. Njihova zmaga je zmaga bistva Evrope nad tem, kako se Evropa ka`e v svoji konkretnosti. Še ve~: tudi nasprotniki lahko Evropo komaj kritizirajo, ne da bi posegli po oro`ju, ki ga je skovala proti sami sebi. Evropska misel je prebudila in izostrila tudi njihovo kriti~no gledanje. Osorno re~eno: kritika Evrope je ideolo{ka 2 Herodot, Zgodbe, prevedel Anton Sovrè, Slovenska matica, Ljubljana 2003 2 , str. 519. Rémi Brague.pmd 29.6.2006, 11:26 73
74 P HAINOMENA 15/55–56 K ULTURA
instrumentalizacija evropske samokritike. To metodo so verjetno prvi plodno uporabili slovanofili v Rusiji, ki so romanti~no hrepenenje po ancien régime naivno razlagali v realno zgodovinskem smislu, sanje o »zdravem svetu« pa so imeli za opis neokrnjenih nravi ruskega kme~kega stanu. Kar so mogli vzeti iz razsvetljenstva, so uporabili, da z razsvetljenstvom ne bi imeli stro{kov. Nekaj podobnega po~ne dana{nji islam. 3 4) Evropa je razsredi{~ena [nem. Exzentrisch]. Besedo moramo razumeti do - besedno: Evropa le`i dale~ od starih svetovnozgodovinskih sredi{~, kakr{na so bila Mezopotamija, dolina Nila, Gr~ija in Bizanc, ki je bil od leta 321 povsem uradno drugi Rim. Kako pa je bilo s prvim Rimom, tistim v Laciju? Rojstvo Evrope je povezano s premikom te`i{~a proti dolini Rena (Aachen), z nekak{no »odcepitvijo od Rima«. Evropa le`i v nekak{nem odro~nem kotu sredozem- skega prostora. Vtis o sredi{~nem mestu, ki ga ima Evropa, je sicer postal nekaj obi~ajnega, a je povsem zavajajo~. Mesto, ki ga zavzema danes Evropa na zemljevidu (vsaj na evropskih svetovnih zemljevidih!), ni vzrok, ampak po- sledica evropske zgodovine. Evropa je bila dale~ na obrobju. Evropa je tudi duhovno razsredi{~ena. Utemeljena je bila kot projekt. Dolo~ene kulture nastajajo tako, da rastejo; temelj drugih je bila npr. utemeljitev glavnega mesta, kakor sta to bila Rim ali Konstantinopel, ali nastanek nove religije, kakr{na je islam. Evropska kultura pa je bila od za~etka nekak{no gibanje v nasprotno smer, ponovna utemeljitev, poskus novega rojstva. Od samega za- ~etka je Evropa {kilila k drugih kulturah, zlasti pa k svojem najbolj nepo- srednem sosedu, k Bizancu. Sam Karel Veliki se je imel za posnemovalca Bizanca.
To – vsaj delno – pojasnjuje zanimanje Evrope za druge kulture. V teh lahko najdemo le posameznike, ki pri~ajo o tak{ni dr`i, posameznike, ki so prej izjeme kakor pravilo. Pomislimo na Herodota ali al-Birunija. Zanimanje {ir{ih plasti vladajo~e skupine za drugo je bilo v svetovni zgodovini unikum. Seveda bi bilo naivno radovedne`e lo~evati od materialnih vidikov, ki so povezani z osvajanjem sveta. ^isto preprosta la` pa bi bila, ~e bi jih razumeli zgolj ideo- lo{ko kot kolonizatorje. 4 Ta radovednost je starej{a od odkrivanj konec 15. 3 Prim. J. Tabatabai, »Une perspective non-européenne sur l’identité culturelle et politique de l’Europe. Le cas de la Perse«, v: F. Cerutti in E. Rudolph (ur.), A Soul for Europe, zv. 3: A Collection of Essays on the Political and Cultural Identity of the Europeans, Peeters Publishers, Leuven 2006. 4 Prim. uni~ujo~o oceno, ki jo je o knjigi E. Saïda napisal Ernard Lewis, »The Question of Orien- talism«, New York Review of Books, 24. junija 1982. Rémi Brague.pmd 29.6.2006, 11:26 74
Yüklə 3,96 Mb. Dostları ilə paylaş:
|