Jadranje po nemirnih vodah

Širitev Evropske unije

Slovenska politika si je zaradi odločitve o članstvu v EU na ramena zavestno naložila "križ", pod katerim se že nekaj let upogibajo javne in zasebne inštitucije in tako tudi celotna družba. Vendar je zaradi neučinkovitega gospodarstva in javnih ustanov in zaradi pomanjkanja boljših alternativ, ki bi bile hkrati tudi dovolj realne, ta "križev pot" potreben in vodi do očiščenja – vsaj na gospodarskem področju.

Predvsem zaradi politične in ne toliko zaradi ekonomske nuje po širitvi pa se je zaradi širitve tudi Evropska unija znašla v paradoksalnem stanju tranzicije svojih lastnih inštitucij. To stanje lahko poimenujemo kot stanje "tranzicijske šok terapije za inštitucije"; po eni strani Evropska komisija namreč pritiska na države kandidatke k sprejemanju ustreznih evropskih zakonodaj, po drugi strani pa s tem sili v ravno tako pospešeno spreminjanje svojih lastnih inštitucij.

Glede na sklepe berlinskega vrha ter zadnjega vrha v Nici pa Evropa s širitvijo misli zelo resno. To je tudi razvidno iz dejstva, da je bil proračun za obdobje 2000–2006 praktično sprejet tak, kot ga je Evropska komisija predlagala.

Predpristopna pomoč

Regionalna strukturna politika Evropske unije je v Sloveniji že od začetka devetdesetih. Njena prisotnost se odraža predvsem z aktivnostmi programa PHARE. V obdobju do polnopravnega članstva daje Evropa Sloveniji tako imenovano "predpristopno pomoč".

Evropska komisija je pristop kandidatk za članstvo v EZ razdelila na tri obdobja: (1) obdobje do leta 2000, (2) obdobje od leta 2000 do priključitve posamezne članice in (3) obdobje polnopravnega članstva. V teh obdobjih se bodo izvajale tudi proračunsko različno "zajetne" aktivnosti.

Prvo obdobje se zaključuje in je izključno navezano na sredstva programa PHARE. In če je bila (in je še zmerom) pomoč s strani programa PHARE bolj nekakšna predpriprava na strukturno pomoč, predstavljajo tri orodja predpristopne strukturne pomoči, in sicer: (1) "Novi PHARE", (2) ISPA (Instrument for Structural Policies for Pre-Accession) in (3) SAPARD (Special Action Programme for Pre-accession Aid for Agriculture and Rural Development) že tudi dejansko pripravo na strukturne sklade Evropske zveze.

V okvir predstrukturne pomoči Evropske zveze prištevamo še program infrastrukturnih projektov velikega obsega (LSIF; Large Scale Infrastructure Facility) in program TINA, ki je nekakšno nadaljevanje programa za izgradnjo transportnih povezav v Evropi.

Slovenija; obdobje "pozitivne manipulacije " v regionalni politiki

Zaenkrat smo v Sloveniji v obdobju vrste "vmesnih obdobij", pri čemer se bom tukaj osredotočil na dve:

1. 
   uvajanje ustanov in privzemanje formalnih pogojev za izvajanje nove regionalne strukturne politike v Sloveniji na ravni statističnih regij in
   
2. 
   Priprava Slovenije na pogoje regionalne strukturne politike v EU ter pripravljalne aktivnosti, ki se v zvezi s članstvom v EU izvajajo v regijah.
   

Gre skratka za vzporedni proces uvajanja nove nacionalne regionalne strukturne politike in priprave na evropske strukturne sklade ter priprave na nacionalno in evropsko regionalno strukturno politiko v Sloveniji. Za enakopravno in uspešno sodelovanje v obeh procesih – tako nacionalnem kot evropskem – so regionalne razvojne ustanove v Sloveniji zaenkrat še nezadostno pripravljene, neustrezno organizirane ali pa jih za pokrivanje posameznih področij sploh ni.

S sprejetjem Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja julija 1999 (U. l. RS, 60/99) in potrditvijo snopiča podzakonskih aktov je bil v Sloveniji formalno nastavljen sistem načrtovanja, programiranja, izvajanja, spremljanja, nadzorovanja in ocenjevanja regionalne strukturne politike.

Ureditev regionalne strukturne politike v Sloveniji je tako sistemsko nastavljena z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Agencija RS za regionalni razvoj (dalje ARR), kot najpomembnejša ustanova, zadolžena za vzpostavitev ustanov, postopkov in strateških dokumentov za izvajanje te politike, računa, da bo izvajanje Zakona mogoče zagotoviti še do konca tega leta. To pa pomeni, da bo do konca letošnjega leta ARR pregledala in pomagala uskladiti vseh 12 regionalnih razvojnih programov, ki jih danes pripravljajo regionalne razvojne agencije v slovenskih statističnih regijah.

Sofinanciranje regionalnih razvojnih programov omogoča Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Seveda pa bo prej potreben ustrezen regionalni konsenz občin o prednostnih nalogah, saj je le-ta conditio sine qua non za pripravo regionalnega razvojnega programa. Za nadaljnji razvoj regij tako torej ne bo več vseeno, ali bo sprejeta odločitev o usmerjanju nacionalnega razvojnega denarja v asfaltiranje cest in pločnikov ali v zagotavljanje pogojev "učeče se družbe", torej v človeške vire, kulturo in izobraževanje.

Ob koncu februarja letos bo predstavljena strategija gospodarskega razvoja Slovenije (SGRS), katere osnovna paradigma je naravnana v smeri "trajnostnega družbenega razvoja". V pripravi je tudi državni razvojni program (DRP), nekakšen izvedbeni dokument SGRS, ki bo predstavil slovensko regionalno strukturno politiko, njene prednostne sklope, programe in tudi projekte v obdobju 2001–2006.

V kolikšni meri so in bodo v teh strateških dokumentih poleg "tradicionalnih" razvojnih dejavnikov upoštevane tako imenovane "marginalne" razvojne vsebine s področij, kot so kultura, manjšine in etnične skupnosti? Preprosto: v tolikšni meri, kolikor bodo predstavniki teh vsebin želeli sodelovati pri pripravi vseh razvojnih strateških dokumentov.

Nevladne in neprofitne organizacije se na ravni posamezne statistične regije vključujejo v sodelovanje v projektnem svetu priprave regionalnega razvojnega programa. To je tudi forum za uveljavljanje svojih interesov na regionalni ravni. Slovenska zakonodaja na ta način tudi v praksi izvaja načelo partnerstva, ki ga je potrebno upoštevati pri pripravi tovrstnih strateških dokumentov. Poleg predstavnikov države, občin in socialnih partnerjev so k sodelovanju vabljeni tudi predstavniki nevladnih in neprofitnih dejavnosti ter širše civilne družbe kot take. Zagotovitev zastopnikov interesnih sfer v družbi je ena od poglavitnih nalog regionalne razvojne agencije kot pripravljalke regionalnega razvojnega programa.